Slovenija, pralnica madžarskega denarja
Saška Cvetkovska (IRL), Blanka Zöldi (Direkt36) in Anuška Delić (Oštro)
—
Péter Schatz, prek podjetja R-POST-R največji lastnik tednika Demokracija, naj bi s pomočjo nenavadne oglaševalske pogodbe s tremi milijoni evrov »podmazal« propagandni stroj madžarskega premiera Viktorja Orbána v Severni Makedoniji. Makedonska finančna policija sumi, da je šlo za pranje denarja madžarske vlade prek Slovenije.
Janez Janša in Viktor Orbán. Foto: MIT, Miniszterelnöki Sajtóiroda / Szecsõdi Balázs
Vplivni madžarski podjetnik in eden ključnih akterjev ekspanzije medijskih projektov premiera Viktorja Orbána na Balkanu Péter Schatz je po izsledkih makedonske finančne policije prek svojega slovenskega podjetja v dveh letih poslal več kot 3,2 milijona evrov v makedonske medije. Večina tega denarja je po ugotovitvah v državo prispela iz Madžarske, in sicer prek nenavadno visoke oglaševalske pogodbe med podjetnikovim slovenskim in makedonskim podjetjem.
Primer finančna policija preiskuje že dalj časa, v njihovem spisu pa so tudi nekateri dokumenti, ki jih je pridobila mednarodna mreža preiskovalnih novinarskih centrov OCCRP in jih posredovala lokalnim centrom v Sloveniji (Oštro), Severni Makedoniji (Investigative Reporting Lab Macedonia, IRL) in na Madžarskem (Direkt36).
Po besedah Arafata Muaremija, direktorja finančne policije pri makedonskem finančnem ministrstvu, so preiskavo začeli leta 2018, ko so od slovenskih kolegov prejeli namig. Slovenski kolegi so jih tudi »obvestili, da je denar prišel iz Madžarske«, toda madžarske oblasti jim, kot pravi, »do danes nočejo odgovoriti ali z njimi kakorkoli sodelovati«.
Madžarsko tožilstvo zatrjuje, da niso seznanjeni s prošnjo iz Severne Makedonije za sodelovanje v tej zadevi, policija pa se na novinarska vprašanja ni odzvala.
Slovenska policija morebitnega sodelovanja z makedonsko v preiskovanju suma pranja denarja prek slovenskega podjetja ne komentira. Sporočili so, da že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
Pregled tedanjega poročanja kaže, da je policija prav to marca 2018 potrdila novinarjem portala Siol.net, ko so preiskovali ozadje posojila, ki ga je stranka SDS prejela prek Bosne in Hercegovine, in drugih finančnih transakcij.
Makedonska finančna policija sicer v tej zadevi sumi, da naj bi bila oglaševalska pogodba v vrednosti 2,94 milijona evrov pravzaprav krinka za pranje denarja madžarske vlade, pridobljenega z domnevno zlorabo položaja.
Tri milijone za oglase obskurnih podjetij
Orbánov medijski operativec Péter Schatz se je moral julija 2017 kar dvakrat podpisati pod oglaševalsko pogodbo: enkrat kot odgovorna oseba pri naročniku, slovenskem podjetju Ripost založništvo (danes se imenuje R-POST-R), in drugič kot odgovorna oseba pri izvajalcu, makedonskem podjetju Target Media. Tedaj je bil tudi lastnik ali solastnik obeh.
Sicer pa je R-POST-R z nekaj manj kot 66-odstotnim deležem največji lastnik založbe Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, neuradni uradni tednik politične stranke SDS, ki je v podjetju ohranila tretjinski delež. Target Media pa je Schatzevo makedonsko podjetje, prek katerega je kupil večinski delež televizije Alfa TV in ustanovil spletni portal Ripostmk.com.
Ripostov »medij« na domeni ripost.news obstaja tudi v slovenščini, a kot nekakšen agregat prispevkov, ki se pogosto zdijo računalniško prevedeni. Izdaja ga R-POST-R, toda medij nima impresuma in ni prijavljen v razvid pri slovenskem ministrstvu za kulturo.
Pogodbo sta Schatzevi podjetji sklenili za 21 mesecev v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov. Po njej je Target Media v obdobju od avgusta 2017 do aprila 2019 družbi R-POST-R zagotavljal oglaševanje, medijski zakup, produkcijo oglasov, administracijo spletnih strani in podobno – za 140.000 evrov na mesec.
Pogodba med drugim navaja še nestandardne standarde za oglasne spote, ki naj jih dostavi Target Media, in določbo, da je treba 15 dni po podpisu plačati 420.000 evrov, torej trimesečni avans.
Target Media je po ugotovitvah makedonske finančne policije skladno s pogodbo pretežno pripravljal televizijske in spletne oglase za dve majhni madžarski podjetji. Eno prodaja domnevno dalmatinsko olivno olje, drugo pa s kristali ozaljšane skodelice, magnete in druge drobne okrasne predmete.
Od leta 2017 so se oglasi pojavljali v Schatzevih medijih Alfa TV in Ripostmk.com. Poleg teh jih je v Makedoniji po ugotovitvah novinarjev objavljala še ena Orbánu naklonjena mreža spletnih portalov, ki so prav tako v madžarskem lastništvu, a ni jasno, ali je bilo to oglaševanje povezano.
Alfa TV in Ripostmk.com sta takrat še vedno podpirala že nekdanjega premiera Nikolo Gruevskega, ki je novembra 2018 pred sodbo zaradi prejemanja podkupnine prebegnil na Madžarsko. Premier Orbán ga je sprejel z odprtimi rokami, pozneje pa mu je bil tudi uradno odobren azil. Po dostopnih podatkih Gruevski še vedno živi tam.
V tem obdobju se je denar pretakal tudi med Schatzevima podjetjema, madžarskim Ripostom Media in slovenskim R-POST-R. Zadnje je v letu 2017, kot kaže letno poročilo, prikazalo 350.000 evrov pogojnih obveznosti do družb v skupini, torej najverjetneje do enega izmed podjetij v lasti madžarskega Riposta Media. To je namreč marca 2017 ustanovilo R-POST-R, slabe tri mesece pozneje pa je podjetje prevzel Schatz osebno.
Madžarski Ripost Media je v letu 2018 slovenski družbi R-POST-R plačal skoraj identičen znesek, več kot sto milijonov forintov oziroma 348.000 evrov za novinarjem neznane storitve.
V istem letu naj bi R-POST-R makedonski družbi Target Media po pogodbi za oglaševanje plačal slabih 1,7 milijona evrov, kar je pomenilo 37 odstotkov vseh stroškov slovenskega podjetja. Nakazila leta 2017, po pogodbi naj bi znašala 700.000 evrov, so zasedla 34 odstotkov vseh stroškov družbe R-POST-R, so iz letnih poročil še izluščili novinarji.
R-POST-R je poslovno leto 2018 sklenil z nekaj več kot 360.000 evri izgube.
Nenavadna pogodba
Tok dogodkov, ki naj bi vzbudil vtis povsem regularnega poslovanja, postavlja pod vprašaj dejstvo, da makedonski carinski organi v obdobju trajanja pogodbe ali pozneje niso zabeležili uvoza izdelkov madžarskih podjetij, ki sta v makedonskih medijih objavljali oglase. Poleg tega sta to podjetji brez zaposlenih, ki poslujeta z denarjem neznanega izvora, so ugotavljali na makedonski finančni policiji.
V poročilu o preiskavi, ki so ga pridobili novinarji, pišejo, da so nakazila temeljila na »sumljivih računih« za oglase za izdelke, ki »na [makedonskem] trgu ne obstajajo«. Sredstva naj bi izvirala iz kaznivih dejanj, nato pa naj bi jih »legalizirali« prek makedonskih podjetij, zaradi česar sumijo, da gre za »kaznivo dejanje pranja denarja«.
Preiskavo vodi direktor makedonske finančne policije Muaremi, ki je v intervjuju za makedonski preiskovalni novinarski center IRL povedal, da sumi, da denar izvira iz madžarskega proračuna. In da je del propagandne operacije »ogrožanja demokracij«, česar sicer ni podkrepil z dokazi.
Finančna policija je o izsledkih preiskave avgusta lani obvestila makedonsko tožilstvo, ki pa ni vložilo ovadbe, je še povedal Muaremi. Tožilstvo je potrdilo, da so seznanjeni s primerom, niso pa pojasnili, zakaj niso ukrepali.
Oglasi za olivno olje in drobne okrasne predmete, ki jih je pogosto predvajala makedonska Alfa TV, so v madžarskih medijih že vzbudili zanimanje, toda dokumenti, ki so jih pridobili IRL, Oštro in Direkt36, prvič dajejo vpogled v tok »oglasnega« denarja iz Madžarske prek Slovenije do proorbanovskih medijev v Severni Makedoniji.
Makedonska finančna policija je ugotovila, da je Schatzevo slovensko podjetje R-POST-R med avgustom 2017 in februarjem 2019 Schatzevemu makedonskemu podjetju Target Media nakazalo 2,85 milijona evrov, kar je le 90.000 evrov manj od celotne vrednosti pogodbe.
Ta je resda določala, da Target Media slovenskemu plačniku vsak mesec izda račun za 140.000 evrov, toda računa, ki so ju pridobili novinarji, kažeta, da so bili dejanski zneski plačil tudi nižji. Finančna policija pa je odkrila neposredna plačila slovenskega R-POST-R makedonski televiziji Alfa TV v višini 440.000 evrov. Razlogi za ta plačilna odstopanja niso znani.
»To ni normalna pogodba,« je po pregledu dokumenta novinarjem medija IRL dejal makedonski strokovnjak za oglaševanje, ki je zaradi narave svojega dela želel ostati neimenovan. Opozoril je, da pogodba ne opredeljuje podrobnega razreza cen za storitve, pavšali pa so se mu zdeli prenapihnjeni.
Povedal je, da največja stranka marketinške agencije iz Skopja, pri kateri dela že 15 let, plačuje manj kot pol milijona evrov na leto za oglase v najbolj gledanih terminih na šestih televizijskih in radijskih postajah ter na spletnih portalih. Drugih podrobnosti tega poslovnega odnosa kljub anonimnosti ni smel razkriti.
Sedež podjetja Olivery blizu Budimpešte. Edini izdelek podjetja Olivery je hladno stiskano olivno olje »družinskih oljkarjev iz otokov ob obali Dalmacije«. Foto: Blanka Zöldi/Direkt36
Olivno olje in skodelice s kristali
Računi za storitve, ki so jih videli novinarji medijev IRL, Direkt36 in Oštro, bodisi ne navajajo podrobnosti o oglaševalcih bodisi omenjajo madžarsko spletno trgovino za drobne okrasne predmete BonyART.
Tudi po podatkih makedonske finančne policije so oglasi predstavljali izdelke blagovnih znamk Olivery in BonyART ter medijsko hišo Ripost. Carinska uprava pa je novinarjem potrdila, da izdelkov Olivery in BonyART nikoli niso uvozili na makedonski trg.
Edini izdelek madžarskega podjetja Olivery je hladno stiskano olivno olje »družinskih oljkarjev z otokov ob obali Dalmacije«. Novinarji niso našli sledi poslovanja tega podjetja na Hrvaškem. So pa prek spletnega mesta Olivery v Budimpešto naročili steklenico olivnega olja, na katerega deklaraciji je bila kot država izvora navedena Hrvaška.
Podjetje leta 2018 ni imelo zaposlenih, ustvarilo pa je le 2,4 milijona forintov (7400 evrov) prihodkov, kaže madžarski poslovni register. Za leto 2019 podatkov še ni. Lastnik Oliveryja je novinarjem po telefonu dejal, da je »preveč zaposlen za pogovor« in da ne želi pojasniti oglaševanja svojega olivnega olja v Schatzevih makedonskih medijih.
Drugo podjetje, ki oglašuje v teh medijih, BonyART Design, na spletnem mestu navaja, da se od leta 2011 ukvarja z oblikovanjem »edinstvenih dekorativnih izdelkov«. V njihovi spletni trgovini je trenutno mogoče kupiti obeske za ključe, steklenice, magnete za hladilnik in skodelice (tudi okrašene s kristali Swarovski).
Miklós Bonyár, lastnik podjetja BonyART Design. Foto: spletna stran BonyART
»Zakaj pa ne,« je na vprašanje, zakaj oglašuje v Severni Makedoniji odgovoril lastnik podjetja Miklós Bonyár. Zatrdil je, da ni seznanjen s preiskavo makedonske finančne policije in da ga oblasti glede tega niso kontaktirale. Vztrajal je, da so njegovi izdelki v državi resnično naprodaj.
Bonyár je še povedal, da oglašuje tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Združenem kraljestvu in Združenih arabskih emiratih in da je povpraševanje po njegovih izdelkih »kar zadovoljivo«. Prihodki podjetja v zadnjih letih sicer rastejo in so leta 2018 dosegli 200 milijonov forintov (630.000 evrov). Dobiček je bil bolj skromen: 2,1 milijona forintov (dobrih 6700 evrov).
Novinarji oglasov družbe BonyART niso našli ne v Sloveniji ne na Hrvaškem, prav tako ne poslovne navzočnosti podjetja pri nas ali sosedih, dopuščajo pa možnost, da obstajajo. V Makedoniji so oglase predvajali na še eni Orbánu naklonjeni mreži spletnih portalov, ki so prav tako v madžarskem lastništvu. Ni jasno, ali je bilo to oglaševanje povezano s tistim v Schatzevih medijih.
Bonyár z novinarji ni hotel deliti podrobnosti dogovorov o oglaševanju v Severni Makedoniji. Je pa potrdil, da Schatza pozna. Pravi, da z njim goji »prijateljski odnos že več kot dvajset let«.
Schatz se na vprašanja novinarjev ni odzval, prav tako ne Srednjeevropska novinarska in medijska fundacija, ki je danes lastnica Riposta Media. Na vprašanja ni odgovorila niti madžarska vlada.
Zavezniki v lažnih novicah
Odnosi političnih voditeljev v vseh državah na madžarski medijski poti na Balkanu so prijateljski. Možje so zdajšnji, nekdanji ali skorajšnji premieri. Viktor Orbán, Nikola Gruevski in Janez Janša ne skrivajo političnih in osebnih simpatij.
Denarni in poslovni tok v tej zadevi vnovič potrjuje tudi to, da jih druži sla po političnem boju s pomočjo lažnih novic, polinformacij in drugih orodij madžarskega propagandnega stroja, ki se zgleduje po provladnih medijih v Rusiji in ZDA.
V primeru slovenskih madžarskih medijev pa je očitna tudi sorodnost s poslovanjem, delovanjem in objavami v brezplačnih tiskanih časopisih Slovenski tednik in Ekspres leta 2008. V državnem zboru so ustanovili preiskovalno komisijo o političnem ozadju omenjenih brezplačnikov. Ta je ugotovila, da je stranka SDS prek njiju vodila predvolilno kampanjo 'na črno'.
Članki so bili pretežno podpisani s psevdonimi, za katerimi so se po takratnih ugotovitvah današnje novinarke Oštra (soavtorice te zgodbe) skrivali tudi nekateri vidni novinarji do nedavnega projanševskega medija.
Na Madžarskem so danes mediji, ki nekritično prenašajo sporočila Viktorja Orbána in jih z oglaševalskimi pogodbami podpira država, stalnica. Leta majhnih korakov so pripeljala do oblikovanja centralizirane propagandne mreže in 2018. je nastala Srednjeevropska novinarska in medijska fundacija. Danes nadzira več kot sto provladnih medijev, navaja poročilo Evropskega centra za svobodo novinarjev in medijev (ECPMF).
Del provladne mreže je tudi tabloid Ripost v lasti Petra Schatza. Ustanovil ga je leta 2015 in že dve leti pozneje je postal ključni akter širitve madžarske provladne medijske mreže na Balkanu. Tako je vstopil tudi na slovenski in makedonski medijski trg, kjer je prevzel ali ustanovil več časopisov, spletnih portalov in televizijskih postaj, naklonjenih nekdanjima premieroma obeh držav, Ivanu Janezu Janši in Nikoli Gruevskemu.
“To ni normalna pogodba.”
Priliv madžarskega denarja je prišel v težkem obdobju za Gruevskega in njegovo stranko VMRO. Po množičnih protestih proti korupciji je Gruevski namreč konec leta 2016 odstopil s premierskega položaja, državna sredstva za oglaševanje v njemu naklonjenih medijih pa so usahnila. Po porazu na volitvah 2017. je pobegnil na Madžarsko.
V slovenskih medijih so se madžarski forinti pojavili spomladi 2017 in v naslednjem letu je padla vlada Mira Cerarja. Potem ko je premier Marjan Šarec konec januarja letos odstopil, je SDS tik pred tem, da v Sloveniji tretjič prevzame oblast. To se je zgodilo kljub skrb vzbujajočim ugotovitvam novinarjev o financiranju slovenskih proesdeesovskih medijev z madžarskimi lastniki.
Spletni portal Necenzurirano.si je na začetku februarja v seriji člankov razkril, da je Schatzevo slovensko podjetje R-POST-R od avgusta 2018 prejelo 4 milijone evrov od podjetij, povezanih z madžarsko vlado, vključno z madžarskim Ripostom. Denar naj bi bil namenjen financiranju medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji.
Mediji, ki jih v obeh državah tako ali drugače nadzirajo Schatz, Agnes Adamik in drugi madžarski operativci, so dokazljiv vir lažnih novic, ki se uporabljajo za podporo političnih programov njihovih financerjev.
Pri nas denimo brezkompromisno širijo dezinformacije, med drugim o eboli in drugih grozljivih boleznih, ki da jih v Slovenijo prinašajo migranti. Te »informacije« so se v prispevkih, ki jih je analizirala ekipa Oštrovega projekta za preverjanje verodostojnosti medijskih vsebin Razkrinkavanje.si, izkazale za neresnične.
Makedonski mediji, ki jih je nekoč nadziral Gruevski, zdaj pa Madžari, imajo podobno agendo kot prej, čeprav so po porazu VMRO nekoliko omilili retoriko, je povedala Biljana Bejkova, predsednica makedonske nevladne organizacije za spremljanje medijev in protikorupcijske zakonodaje. »Njihova politika se ne spreminja. Še vedno so proti migrantom, proti Natu, proti Evropski uniji, čeprav nekoliko bolj previdno, saj se ne čutijo tako varne, odkar je VMRO, ki jih je podpirala, v opoziciji.«
Podobno kot slovenska Nova24TV, tabloid Škandal in tednik Demokracija sta tudi Schatzeva makedonska medija Alfa TV in Ripostmk.com tarča kritik, da širita propagando v prid nacionalističnih politikov, dezinformacije o Natu, Rusiji, migracijah in madžarskem filantropu Georgu Sorosu. Srednjeevropsko univerzo, ki jo je ta ustanovil v Budimpešti, je Orbán – nekdanji Sorosev štipendist – izgnal iz države.
Viktor Orbán, Janez Janša in Nikola Gruevski septembra 2017. Foto: facebook profil Nikole Gruevskega
Velika Madžarska
Medtem ko kaže, da bo v Sloveniji stranki SDS uspelo sestaviti vlado, se Severna Makedonija pripravlja na aprilske volitve, na katerih bo stranka VMRO spet poskušala prevzeti oblast. Tako v Makedoniji kot v Sloveniji je financiranje političnih strank iz tujine protizakonito, ni pa geografskih omejitev pri finančni podpori medijem.
Madžarski sogovornik, ki pozna strateške načrte tamkajšnje vlade in je želel ostati neimenovan, je novinarjem Direkt36 povedal, da je Orbánov cilj uveljaviti Madžarsko kot pomembno igralko na Balkanu, zato svoj vpliv povečuje s tkanjem prijateljskih odnosov v regiji.
Orbánova pomoč zaveznikom na Balkanu ni zgolj retorična. Z medijskimi investicijami iz krogov blizu vlade jim nudi tudi izdatno politično podporo, pravi sogovornik. Investicije v medije so za ta namen najprimernejše, saj niso omejene s pravili o financiranju političnih strank, je še dodal.
Medtem ko se politična slika v Sloveniji in Severni Makedoniji hitro spreminja, se oglasi za obskurno olivno olje in obeske za ključe na makedonski Alfa TV nemoteno predvajajo naprej, vkleščeni med dnevne novice, ki podpirajo makedonsko stranko VMRO in madžarskega premiera Orbána.
