Slovenski prevoznik ruskih oligarhov

Anuška Delić



V Sloveniji je registrirano zasebno letalo ruskega oligarha Sergeja Adonjeva. V zadnjih dveh letih ni nikoli pristalo na slovenskem letališču, čeprav je njegov operater slovensko podjetje Elitavia, ki ima tuj kapital. Pandorini dokumenti razkrivajo, da je v preteklosti upravljalo letala še vsaj štirih drugih ruskih oligarhov.

 

Ruska oligarha Sergej Čemezov (levo) in Sergej Adonjev (desno) leta 2011 na podpisu sporazuma o vzpostavitvi omrežja 4G v Rusiji. Dogodka se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Imago/Itar-Tass

»Stalinistični Trumanov šov: umetnik plačal 400 osebam, da živijo kot državljani Sovjetske zveze,« je kulturni kritik britanskega Guardiana leta 2018 naslovil analizo umetniškega projekta DAU, ki ga je režiral moskovski filmski režiser Ilja Kržanovski.

Ameriški The Atlantic je ob premieri poročal, da je bil namen projekta podoživljanje sovjetske zgodovine v obdobju od leta 1938 do 1968. Na avdicijo zanj je prišlo več kot 350 tisoč ljudi, izbranci pa so dve leti, od 2009. do 2011., živeli tako kot v nekdanji Sovjetski zvezi, v kompleksu, ki so ga zgradili v Harkovu v Ukrajini.

Projekt se je začel trinajst let pred premiero, čeprav naj bi bil zanj sprva predviden proračun okrog 4 milijone dolarjev in sedem snemalnih tednov. Eden od ključnih financerjev je bil po poročanju medijev tudi glavni producent projekta, ruski oligarh Sergej Adonjev, redni donator ruskih kulturnikov.

Režiser Kržanovski si je za DAU omislil enega največjih snemalnih prizorišč v Evropi, ki se je raztezalo na 12 tisoč kvadratnih metrih. Zdaj mesto že od 28. februarja oblega ruski agresor.

EU, ZDA, Velika Britanija in druge države so na rusko agresijo že konec februarja odgovorile z novimi sankcijami zoper ruske oligarhe, politično izpostavljene osebe in gospodarske družbe. Seznami sankcioniranih štejejo že na stotine imen, a se še podaljšujejo, saj jih države redno dopolnjujejo.

V poslih z nekaterimi ključnimi sankcioniranimi oligarhi, kot sta Ališer Usmanov in Sergej Čemezov, je obogatel tudi producent projekta DAU Sergej Adonjev, ki za zdaj sicer ni tarča sankcij.

Adonjev ima premoženje tudi v Sloveniji, kjer je registrirano njegovo zasebno letalo bombardier global 6000. Uradno je v lasti podjetja Rappolano Limited z Britanskih Deviških otokov. Pandorini dokumenti, ki so jih v mednarodni preiskavi analizirali novinarji z vsega sveta, objavili pa oktobra lani, razkrivajo, da je bilo podjetje ustanovljeno zaradi lastništva Bombardierjevega letala, njegov dejanski lastnik pa je bil Adonjev.

Toda to ni edino letalo, ki ga je Oštro na podlagi Pandorinih dokumentov povezal s slovensko Elitavio. Med njimi so namreč tudi podatki o pogodbah o upravljanju letal, ki jih je v preteklosti sklenila s podjetji iz davčnih oaz, katerih dejanski lastniki so bili še štirje drugi vplivni ruski oligarhi, Igor Krutoj, Pavel Te ter brata Dmitrij in Aleksej Ananijev. Njuno letalo je bilo v Sloveniji registrirano še do leta 2017.

Šef Putinovega kabineta v gosteh

Elitavia je bila ustanovljena leta 2006. Šest let pozneje je za svojo dejavnost uporabljala sedem letal s slovensko registracijsko oznako, vsaj dve pa sta bili registrirani na Malti, kjer posluje Elitavijina hčerinska družba Elitavia Malta Limited.

Toda danes Elitavia v svoji floti v Sloveniji nima več registriranega nobenega od teh sedmih letal, temveč dve drugi. Eno je tisto, s katerim je leta 2019 v ZDA po življenjsko pomembno zdravilo odletel deček Kris, o čemer so poročali številni slovenski mediji. To letalo ni povezano z letalom Adonjeva.

Drugo letalo operaterja Elitavia v Sloveniji je v lasti ruskega oligarha Sergeja Adonjeva, kar potrjujejo podatki iz Pandorinih dokumentov. Njegov lastnik je podjetje Rappolano Limited z Britanskih Deviških otokov, katerega lastnica je bila vsaj do leta 2015 nizozemska fundacija Interfin. 

V dokumentu iz leta 2011 je predstavnica moskovske odvetniške družbe Garese & Associates, ki je zastopala Rappolano, sporočila registracijskemu agentu, da je dejanski lastnik nizozemske fundacije Adonjev. To je pomenilo, da je hkrati dejanski lastnik Rappolana in s tem letala. Tako je najverjetneje še danes, saj podatki nizozemskega registra kažejo, da v fundaciji od leta 2015, ko so Oštru dostopni zadnji podatki o lastništvu, ni bilo sprememb.

Letalo Adonjeva sicer v zadnjih dveh letih po podatkih, dostopnih prek platforme Icarus Flights, ki beleži letalske polete, ni pristalo v Sloveniji. Ta čas že od 6. marca stoji na letališču Kocaeli v Turčiji.

 

Letalo Adonjeva, ki je formalno v lasti družbe z Britanskih Deviških otokov. Foto: Anna Zvereva/Wikipedia/CC BY-SA 2.0

 

Interfin je imel vlogo družbenika tudi v drugih družbah Adonjeva iz davčnih oaz. Ena je Coral Maritime Limited, lastnica 52-metrske jahte Addiction, ki je po neuradnih ocenah vredna okrog 30 milijonov dolarjev. Poleg te je bil prek druge družbe z Britanskih Deviških otokov tudi lastnik hitrega katamarana, ki zdaj po dostopnih podatkih pluje v grških vodah in najverjetneje ni več v lasti Adonjeva.

Predstavnica moskovske odvetniške družbe Garese & Associates, ki je zastopala Rappolano Limited, je registracijskemu agentu sporočila, da je dejanski lastnik nizozemske fundacije Adonjev. Vir: Pandorini dokumenti

Med Pandorinimi dokumenti je dopis družbe Coral Maritime iz leta 2013, v katerem njen formalni direktor pojasnjuje, da je podjetje v lasti Adonjeva, zato je njemu in njegovi družini omogočena zasebna uporaba jahte Addiction brez omejitev.

Dopis direktorja družbe Coral Maritime Limited, da lahko Adonjev in člani njegove družine jahto Addiction neomejeno uporabljajo za zasebne namene. Vir: Pandorini dokumenti

Julija istega leta je Adonjev na jahti devet dni brezplačno gostil devet potnikov, kaže drugi dopis družbe Coral Maritime, ki vsebuje poimenski seznam gostov. Med njimi sta bila tudi Anton Vajno, namestnik Sergeja Ivanova, takratnega šefa kabineta ruskega predsednika Vladimirja Putina, in Vajnov sin Aleksander.

Tri leta pozneje je šef Putinovega kabineta na predlog Ivanova postal prav Vajno. To funkcijo ima še danes, ko so ga zaradi njegove vloge v režimu uvrstili na sezname sankcioniranih zaradi ruske agresije v Ukrajini.

 

Šef kabineta ruskega predsednika Anton Vajno. Foto: Kremlin.ru

 

Putinov blagoslov 4G 

Adonjev ima v ruskih visokih krogih pomembne poslovne partnerje. Po poročanju tamkajšnjih medijev se je v Moskvi začel vzpenjati okrog leta 2010, potem ko je sredi desetletja pred tem investiral 600 milijonov dolarjev v telekomunikacijsko industrijo, natančneje v družbo Scartel oziroma mobilnega operaterja Jota.

Konec prejšnjega tisočletja je bil v ZDA obsojen na 30 mesecev zapora in denarno kazen zaradi goljufije in podkupovanja kazahstanskega uradnika pri dobavi sladkorja s Kube. Kazahstanskim oblastem bi moral povrniti škodo. Adonjev je krivdo priznal, po prestani kazni pa so ga deportirali v Rusijo. Septembra lani je na kalifornijskem sodišču dosegel izbris priznanja krivde, kar pomeni, da je v pravnem smislu oproščen obtožb zaradi napake, ki jo je zagrešil njegov ameriški odvetnik.

Leta 2011 je Adonjev, tedaj že telekomunikacijski mogul, skupaj s predstavniki vodilnih ruskih mobilnih operaterjev podpisal sporazum o vzpostavitvi omrežja 4G v Rusiji. Dogodka, ki je po poročanju ruskega neodvisnega medija Proekt potekal v prostorih Jote, se je udeležil tudi Vladimir Putin. 

Med podpisniki je bil prav tako predsednik uprave Rostelecoma Sergej Čemezov, ki je bil po poročanju Proekta leta 1985 v Dresdnu Putinov sosed, ko sta oba delala za nekdanjo sovjetsko tajno službo KGB.

Kot so še razkrili, naj bi Čemezov od 2015. prek Adonjeva sofinanciral moskovski neodvisni časnik Novaya Gazeta. Nekateri novinarji so morali zato določene preiskovalne zgodbe objavljati v drugih medijih, denimo v Meduzi, ki ima danes v Rusiji tako kot številni drugi neodvisni mediji status tujega agenta.

Sergej Adonjev: Foto: S7872/Wikipedia/CC BY-SA 4.0

Jota je postajala temelj razvoja ruskega omrežja 4G, toda Adonjev je svoj delež leta 2014 prodal Megafonu, operaterju v lasti ruskega oligarha Ališerja Usmanova. Kupnina je bila po podatkih Proekta 1,2 milijarde dolarjev. Kot je lani kalifornijskemu sodišču povedal Adonjev, je prav tistega leta prvič želel vstopiti v ZDA, a mu zaradi pretekle obsodbe tega niso dovolili.

Usmanov je bil do danes uvrščen na vse aktualne sezname sankcioniranih ruskih državljanov. Prav tako Čemezov, katerega megajahto, vredno 140 milijonov dolarjev, so španske oblasti zasegle prejšnji teden, kot je poročal Reuters. Adonjeva na seznamih ni.

Kmalu po vstopu v rusko telekomunikacijsko dejavnost je Adonjev pridobil tudi bolgarsko državljanstvo, a so mu ga oblasti leta 2019 odvzele, saj so bile z dolgoletno zamudo seznanjene z njegovo obsodbo v ZDA zaradi goljufije. Bolgarski preiskovalni medij Bivol je razkril, da je Adonjev državljanstvo pridobil v sumljivih okoliščinah in da v tamkajšnje gospodarstvo nikoli ni investiral, čeprav je postal državljan zaradi velikih investicijskih načrtov.

Žena in trije otroci so bolgarsko državljanstvo, kot kaže, obdržali. Mednarodna mreža OCCRP je namreč nedavno razkrila, da so otroci Adonjeva z bolgarskim državljanstvom dejanski lastniki luksemburške družbe Felicity International. Ta je lastnica 25 milijonov evrov vredne vile na francoski obali, ki jo je podjetje kupilo leta 2006, ko so bili otroci stari devet, tri in dve leti.

Adonjev je v zadnjih letih sicer močno padel na lestvici ruskega Forbesa. Leta 2020 je bil s 700 milijoni dolarjev na 114. mestu, lani pa s 550 milijoni na 193. Njegova žena Maria oziroma Maša je modna oblikovalka v Londonu. Poslali smo ji novinarska vprašanja za moža, a nismo dobili odgovora.

Prav tako smo z Adonjevim poskusili stopiti v stik prek ruskega podjetniško-posredniškega podjetja Wooden Fish Agency, ki ga je zastopalo, a nam je direktorica Irina Beljanova sporočila, da ga ne zastopa več. Njegovih kontaktnih podatkov ni imela.

 
 

Skladatelj, nepremičninar in dva bankirja

Pandorini dokumenti razkrivajo, da je Elitavia sklenila pogodbe za upravljanje še drugih letal, ki so bila v formalni lasti podjetij iz davčnih oaz, dejansko pa ruskih oligarhov. Od teh je bilo le eno nekaj časa registrirano v Sloveniji, druga pa so upravljali prek registracij v drugih državah.

Trenutno so Elitavijini dejanski lastniki Marc Vinson, Michel Coulomb, Nicholas Houseman in Philippe Mulacek. Prijavljeni so z naslovi v Singapurju, na Malti in v Kanadi. Od tam, iz pokrajine Quebec, prihaja Houseman, ki v letalski industriji deluje že vrsto let, pred desetletji je bil tudi eden od generalnih direktorjev proizvajalca letal Bombardier.

Coulomb, ki je v malteškem registru prijavljen z ruskim naslovom in francoskim potnim listom, je z Elitavio v Sloveniji in na Malti povezan že od njune ustanovitve. Je nekdanji vodja pilotov in direktor operacij. Leta 2014 je za portal malteškega časnika Malta Independent povedal, da je Elitavio v Sloveniji registriral po presoji več dejavnikov, denimo statusa schengenske države, in ker ima na voljo »dobro izobražene in entuziastične kadre, ki govorijo več tujih jezikov«.

Vinson in Mulacek sta povezana s singapursko-bahamskim letalskim operaterjem Ojets, ki je eden od družbenikov slovenske Elitavie.

Leta 2010 je Elitavia v upravljanje vzela Bombardierjevo zasebno letalo challenger 300, katerega lastnica je bila družba Pelinor Trade & Invest z Britanskih Deviških otokov. Njena dejanska lastnika sta bila brata Dmitrij in Aleksej Ananijev, ustanovitelja nekoč uspešne ruske banke Promsvyazbank.

Kot je v intervjuju, ki ga je pred dvema letoma dal Guardianu, povedal Dmitrij, sta se brata Ananijev po letu 2015 sicer oddaljila od Putina. Takrat so se zaradi priključitve Krima začele sankcije proti Rusiji, ruska centralna banka, katere nadzornik je bil Dmitrij, pa je sklenila, da bi morala država nacionalizirati Promsvyazbank, ki bo odtlej skrbela za financiranje tamkajšnje vojaške industrije.

Časniku je dejal, da so mu grozili s smrtjo in da je dobival izsiljevalske klice: »Večkrat so mi dejali: Če ne boš prodal, te čaka kazenski pregon.«

Ruska država je decembra 2017 res prevzela Promsvyazbank. Dmitri Ananijev je z družino prebegnil na Ciper, njegov brat Aleksej pa se je leto pozneje zatekel v London. Za Guardian je še povedal, da se boji zapustiti Ciper, saj da so ruske obveščevalne službe ves čas na preži.

Letalo bratov Ananijev je bilo v Sloveniji registrirano do marca 2017. Pandorini dokumenti kažejo, da sta uporabljala tudi letalo learjet 60 XR, ki ga je do leta 2009 upravljala malteška Elitavia.

Promsvyazbank je danes med sankcioniranimi ruskimi družbami, saj je po željah države namenjena vojaški industriji. Bratov Ananijev ni na seznamih sankcij. Na vprašanja Oštra, ki smo jima jih posredovali tudi prek njunih odvetnikov, nista odgovorila.

Ruski predsednik Vladimir Putin s skladateljem Igorjem Krutojem. Foto: Kremlin.ru

Pred več kot desetletjem je Elitavia pogodbo za upravljanje zrakoplova bombardier global XRS podpisala tudi s podjetjem Capsicum Services Inc. z Britanskih Deviških otokov. Dejanski lastnik te družbe je bil ruski skladatelj in oligarh Igor Krutoj, dokazujejo Pandorini dokumenti. Čeprav so v pogodbi sklenili, da bo Elitavia za letalo uredila slovensko registracijo, se to po nam dostopnih podatkih ni zgodilo.

Krutojeva osnovna dejavnost je sicer glasba, toda nemalokrat se znajde tudi v razvpitih poslovnih dogovorih. Guardian je tako leta 2018 razkril, da se je skupina ruskih poslovnežev, med njimi je bil Krutoj, leta 2010 v Latviji sestala z ameriškim poslovnežem Donaldom Trumpom. Družba Trump Organization je namreč v glavnem mestu Rigi hotela zgraditi hotel v slogu lasvegaških. 

Posel je padel v vodo, potem ko so latvijske oblasti zaslišale Krutoja in druge poslovneže v zvezi z obsežno korupcijsko kazensko preiskavo poslovanja družbe Trump Organization v Latviji. Pozneje je te sestanke v okviru preiskave sumov ruskega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve, na katerih je zmagal Trump, prečesaval tudi FBI.

V Krutojevem imenu je na Oštrove poizvedbe odgovoril Egor Bondarev, in sicer, da letalo ni več v skladateljevi lasti, zato so vsakršni komentarji nepotrebni. Prosili smo ga, naj pojasni, v kakšni vlogi zastopa Krutoja, vendar se ni več odzval. Bondarev je sicer po poročanju ruskih medijev izvršni direktor Akademije Igorja Krutoja v Moskvi in njegov partner v nekaterih podjetjih.

Malteška Elitavia je upravljala tudi letalo Pavla Teja, ustanovitelja in predsednika uprave Capital Group, ene največjih nepremičninskih družb v Moskvi z dobrimi povezavami pri mestnih oblasteh. Pogodba, ki je zadevala upravljanje letala bombardier global 5000, je bila sklenjena leta 2009.

Te na vprašanja Oštra, poslana na Capital Group, ni odgovoril. Tudi Elitavia ni odgovorila na vprašanja Oštra.

Sankcij v Sloveniji še ni

Malteška Elitavia je bila ustanovljena leta 2009. V naslednjih treh letih slovensko podjetje ni ustvarilo dobička in plačalo davka na dobiček, so se pa v tem obdobju povečevala nakazila malteški hčerinski družbi. Letna poročila Elitavie Malta namreč kažejo, da ji je slovenska mati redno plačevala za storitve, tudi v letih, ko je bila večina njenih letal registrirana v Sloveniji. V nasprotni smeri, z Malte v Slovenijo, je potovalo precej manj plačil.

Tako je denimo malteško podjetje leta 2013 krovni družbi Elitavia, ko je imela ta v slovenskem letalskem spričevalu osem letal, zaračunalo storitve v višini 7,8 milijona evrov. Slovensko podjetje je malteškemu obračunalo le za dobrih 181 tisoč evrov storitev.

Po podatkih iz aplikacije Erar, ki prikazuje porabo javnega denarja, Elitavia redko posluje s slovenskim javnim sektorjem.

Lani je iz Bruslja v Ljubljano za 16.900 evrov prepeljala predsednika vlade Janeza Janšo z delegacijo. V njegovem kabinetu so pojasnili, da se je letalo falcon, s katerim je premierjeva delegacija prišla na zasedanje evropskega sveta, pokvarilo, Janša pa se je moral še isti večer vrniti v Slovenijo, kjer je imel državniške dolžnosti. Elitavia je tedaj ponudila »najnižjo ceno in hkrati ustrezno časovno razpoložljivost«.

Na isti destinaciji je z Elitavijim letalom letel zunanji minister Anže Logar z delegacijo, in sicer marca lani, pri čemer je večji del stroškov plačal svet EU, so za Oštro pojasnili na ministrstvu.

Med plačniki Elitavie je bil tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je maja 2020 plačal 45.000 evrov stroškov nujnega letalskega prevoza desetletnega dečka na zdravljenje v ZDA, so pojasnili v službi zavoda za odnose z javnostmi.

Kar zadeva morebitno zamrznitev letala v Sloveniji, so na javni agenciji za letalstvo za Oštro pojasnili, da lahko breme na zrakoplov v slovenskem registru vpišejo le na podlagi pravnomočne odločbe sodišča. Predlogov za zamrznitev premoženja v povezavi s sankcijami proti Rusiji doslej še niso prejeli.

Na zunanjem ministrstvu so za Oštro pojasnili, da so jim izvajalci sankcij, denimo banke, dolžni poročati o zamrznitvi sredstev ali gospodarskih virov. Do zdaj v povezavi z zadnjimi omejevalnimi ukrepi proti Rusiji še niso prejeli nobene take informacije.