Za ogljično nevtralnost nujna prenova energetskega in podnebnega načrta

Samo Demšar

—

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele ukrepe za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z izrabo jedrske energije in ureditvijo področja rabe geotermalne energije.

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo sprejele ukrepe za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z izrabo jedrske energije in ureditvijo področja rabe geotermalne energije.

Prejšnja vlada je februarja lani sprejela celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki velja le do leta 2030. Zdajšnje okoljsko ministrstvo načrtuje prenovo NEPN v letih 2023 in 2024.

Strokovnjaki s centra za energetsko učinkovitost na inštitutu Jožefa Stefana pa so v letošnjem poročilu poudarili, da bi bilo nujno treba okrepiti ukrepe za zmanjšanje emisij v prometu. Sodelavki CEU Katarina Trstenjak in Andreja Urbančič sta opozorili na neustrezno ureditev povračila potnih stroškov ter zaostajanje ukrepov za uskladitev voznih redov in razvoj železniškega omrežja. Za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 pa bo, pravita, treba okrepiti tudi spodbude za zmanjševanje izpustov v industriji.

Ministrstvo za infrastrukturo je letos izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, geološki zavod pa naj bi do konca leta pripravil karto geotermalnega potenciala, na podlagi katere bo mogoče določiti območja za investicije. Zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile izrabo geotermalne energije, na ministrstvu še niso pripravili.

Vlada je sprejela nekatere ukrepe za dosego ogljične nevtralnosti, denimo za izrabo jedrske energije, medtem ko izvedba ukrepov za zmanjšanje izpustov v prometu in izrabo geotermalne energije zaostaja. Obljuba koalicije, da bodo izvajali ukrepe za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z ukrepi za izrabo jedrske in geotermalne energije, je v izvajanju.