Za medije brez slonokoščenih stolpov
Anuška Delić, odgovorna urednica oštro.si
Poročilo Reuters Institute ugotavlja, da malo več kot polovica anketiranih pravi, da zaupajo novičarskim medijem, ki jih spremljajo. Foto: Manolo Chrétien, Unsplash
Uredniški komentar
Ko smo pri Oštru pred kakšnim mesecem zagnali projekt razkrinkavanje.si, katerega ključno vodilo je branje med vrsticami v slovenskem medijskem prostoru, smo med številnimi pozitivnimi odzivi pogosto slišali: »Bi si radi nakopali sovražnike?«
Med snovanjem projekta nismo nikoli razmišljali o tem, da bi se s kom ali proti komu borili, razen če so to na primer farme trolov. Zanimalo nas je, kako lahko svoje znanje in izkušnje ter nasvete kolegov uporabimo za to, da bi se uprli polresnicam, polinformacijam, polizdelkom, lažem, manipulacijam, sovražnemu govoru in drugim kroničnim boleznim omrežene in poblagovljene družbe.
Priznana organizacija Reuters Institute je v poročilu Digital News Report 2018 na podlagi raziskave, ki je vključevala več kot 74.000 ljudi s 37 medijskih trgov, ugotavljala, da »povprečna raven splošnega zaupanja v novice ostaja relativno stabilna pri 44 odstotkih vprašanih, pri čemer jih je malo več kot polovica, 51 odstotkov, pritrdila, da zaupajo novičarskim medijem, ki jih spremljajo«.
Samo 51 odstotkov. In »stabilnih« 44 odstotkov splošnega zaupanja v medije.
Zdaj ko je naprodaj vse, kar je mogoče ovrednotiti, problem nezaupanja javnosti v medije postaja skorajda neobvladljiv. Postfaktični svet se hoče vsiliti kot nova normala in s tem postaja velika ovira za celostno obveščenost javnosti, takšna, zaradi katere se zdi, da smo priča nezadržnemu razkrajanju demokratičnih načel.
Mediji in novinarji imamo pri tem posebno vlogo: kot del problema in kot del rešitve.
Medtem ko smo se leta spraševali, kako bomo analogne novice čez noč in z lopato predrugačili v digitalne, nas je po levi prehitela komunikacijska tehnologija, po desni pa svetovna finančna kriza. V Sloveniji nas je tik pred njo povozila še politika.
Medijske hiše so se vrgle v krizni krč, iz katerega so se uprave sicer pogojno izvile, uredništva in novinarji pa ne. Učinki tega obdobja še trajajo. Slovensko novinarstvo je v zadnjem desetletju izgubilo več generacij sposobnih novinarjev, saj so se njihove poklicne ambicije neredko utopile v prekarnem delu v uredništvih, za delovnimi mizami in računalniki za najem, v izpolnjevanju zahtev po instantni hiperprodukciji novinarskih besedil.
Poleg tega so se tudi v tem poklicu, tako kot v mnogo drugih, ki imajo pomembno vlogo v družbenem življenju, zaredili »molji«. Novinarstvo so začeli najedati od znotraj, poklicni standardi so se zniževali, ceh pa ni bil sposoben opraviti samorefleksije, da bi prek te poskušal najti pot nazaj k javnosti in si povrnil zaupanje.
Kakovost novinarskega poročanja se je še naprej slabšala.
Vsi, ki smo v zadnjem desetletju delali v novinarstvu, smo opazovali ta pojav, a skupnost je prebudila šele epidemija trumpističnega dojemanja dejstev in resnice, ki se je kakor postavilo po robu lažnim novicam, te pa so bojda poosebljali grozni in lažnivi svetovni mediji.
“Slovensko novinarstvo je v zadnjem desetletju izgubilo več generacij sposobnih novinarjev, saj so se njihove poklicne ambicije neredko utopile v prekarnem delu v uredništvih, za delovnimi mizami in računalniki za najem, v izpolnjevanju zahtev po instantni hiperprodukciji novinarskih besedil.”
Projekt razkrinkavanje.si je nastal kot odziv na stalno nazadovanje v medijih in novinarstvu. Nastal je s ciljem, da bi novinarji Oštra prek njega prispevali h karseda celostni obveščenosti javnosti, k streznitvi medijskega diskurza, dvigu kakovosti novinarskih besedil in poročanja ter izobraževanju pripadnikov mlajših novinarskih generacij z mentorstvom.
Te naloge izvajamo z rednim in treznim preverjanjem dejstev v objavah vseh slovenskih medijev, izjavah politikov, gospodarstvenikov in drugih, ki imajo moč in vpliv, v družbenih medijih, hibridnih besedilih in sploh v javnem obveščanju.
Pri tem na razkrinkavanju.si ne delamo razlik. Preverjamo vse objave in izjave, ne glede na vir, njegovo naravo ali usmerjenost. Vsi, ki sodelujemo v javni razpravi in (vsaj pregovorno) zagotavljamo pravico do obveščenosti javnosti, smo in moramo biti voljne »tarče« tistih, ki preverjajo dejstva. To je naša dolžnost in odgovornost.
Enako velja za spletni medij oštro.si, zato je razvoj projekta razkrinkavanje.si začrtan v smeri popolne uredniške neodvisnosti, da bi zagotovili razmere, v katerih bodo lahko tudi zgodbe oštra.si podvržene verodostojnemu pregledovanju z lupo.
Naš cilj je javnosti posredovati čim bolj točne informacije, ker je to ne samo v javnem interesu, ampak tudi v interesu novinarskega ceha. Zato pred objavo tiste, ki nekaj izjavljajo ali trdijo, vedno prosimo, naj pojasnijo, na podlagi česa so prišli do svojih ugotovitev. Tako smo v ponedeljek poslali kratko vprašanje enemu novinarju Dejstev na Pop TV, nekoliko daljše pisanje pa še drugemu.
Foto: Jan VAN DE VEL, European Union 2019, vir: EP
Novinarja sta bralce in gledalce namreč obveščala, da bodo na evropskih volitvah volili nove milijonarje, češ da je tolikšen zaslužek poslanca v petletnem mandatu. Ker sem se podpisana s to tematiko kot ustanoviteljica projekta Evroposlanci ukvarjala od leta 2015, je bilo jasno, da se bo trditvi treba posvetiti. Že na prvi pogled je bila videti nekoliko trhla.
Urednica razkrinkavanja.si je avtorjema, tako kot v drugih primerih doslej, z uradnega e-naslova poslala podrobna novinarska vprašanja. Odgovorov ni bilo, dokler nismo v sredo, 22. maja, objavili članka V nedeljo ne bomo volili milijonarjev.
Prišli so naslednji dan v obliki javnega odgovora Dejstev, ubesedenega v maniri spletnih trolov.
Vsi delamo napake in novinarji pri tem nismo nobena izjema. To smo ničkolikokrat dokazali kar sami. Toda ključno pri napakah je, ali je »prestopnik« napako zmožen priznati in se iz nje kaj naučiti, ali pa se bo zaprl v slonokoščeni stolp, razvil kraljevsko zastavo in se umaknil pred kamin, s konjakom v roki.
V besedilu, ki ga je razkrinkavanje.si objavilo kot analizo faktičnosti prispevkov Dejstev na temo prejemkov in dodatkov evroposlancev, smo tudi sami naredili napako. Napisali smo neumnost, ki je za sabo povlekla štiri napačne izračune. Te smo takoj po opozorilu bralca, novinarskega kolega z Mladine, popravili in popravke objavili na pregleden način, tako, da je vsakomur jasno, da smo naredili napako, kje in zakaj. Napaka sicer ni ovrgla našega sklepa.
Smo se pa iz nje med drugim naučili, da ne smemo v nočnih seansah preverjati lastnih ugotovitev drug za drugim, nato pa članek objaviti. Da moramo takšno preverjanje prespati in besedilo objaviti bolj spočiti. Ravnali smo, kot da smo še vedno vpeti v množično produkcijo novic. Hvaležni smo za to lekcijo.
Pri Oštru in razkrinkavanju.si smo predani svojemu delu in dejstvom, četudi nam bo to morda prineslo sovražnike. Da je to treba pojasnjevati v dopisovanju z drugimi novinarji, prek medijev, nas žalosti. Novinarstvo slonokoščenih stolpov je največji sovražnik samemu sebi.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.