Žana Ernožnik

Norveški Nobelov odbor s podelitvijo letošnje nagrade za mir filipinski novinarki Marii Ressi in ruskemu novinarju Dmitriju Muratovu opozarja na vse težje razmere za delo v novinarstvu.

»Bitka naše generacije je bitka za resnico. S pomočjo tehnologije namreč milijonkrat ponovljena laž postane dejstvo. Toda brez dejstev ni resnice in brez resnice ni zaupanja. Brez vseh treh pa ne moremo imeti demokracije.«

S temi besedami je Maria Ressa, preiskovalna novinarka in ustanoviteljica filipinskega portala Rappler, leta 2019 na konferenci mednarodne mreže za preiskovalno novinarstvo (GIJN) v Hamburgu nagovoriti kolege novinarje.

Dve leti kasneje je za svoja prizadevanja za demokracijo prejela Nobelovo nagrado za mir. Nazadnje so Nobelovo nagrado za novinarsko delo podelili leta 1935, nemškemu novinarju Carlu von Ossietzkemu.

Filipinska oblast je njena prizadevanja za demokratično družbo vztrajno spodkopavala ter oteževala njeno novinarsko delo in delo Rapplerja. Ressa že skoraj desetletje razkriva nepravilnosti filipinskih oblasti in opozarja na napade na novinarje ter širjenje lažnih novic prek družbenih omrežij. Junija letos je bilo odprtih že osem tožb zoper njo.

»Napad na enega je napad na vse,« je v govoru leta 2019 večkrat poudarila Ressa, ki je poleg pravnih groženj trpela tudi spletno nadlegovanje, ki so ga spodbudile lažne novice o njej.

Ressa je opozorila, da bi morali v boju proti dezinformacijam in omrežnim algoritmom, ki pospešujejo širjenje lažnih novic, združiti moči vsi novinarji, prav tako akademska skupnost, velika tehnološka podjetja in civilna družba. Ena od rešitev je po njenem tudi medijsko opismenjevanje.

V družbi brez dejstev bodo ljudje postali apatični, zmagali pa bodo tisti z najmočnejšimi megafoni: »Zaščitite pravice, ki vam jih zagotavlja demokracija, ali pa boste lahko samo gledali, kako počasi izginjajo.«

Spodbuda vsem novinarjem

Nobelov odbor je letošnjo nagrado za mir podelil tudi Dmitriju Muratovu, ruskemu novinarju in dolgoletnemu uredniku časopisa Novaya Gazeta.

Novaya Gazeta od ustanovitve leta 1993 objavlja kritične članke o temah, kot so korupcija, policijsko nasilje, nezakonite aretacije in goljufije na volitvah. V tem času je bilo umorjenih šest novinarjev Novaye Gazete, tem je Muratov posvetil svojo nagrado.

»Kljub umorom in grožnjam glavni urednik Dmitrij Muratov ni odstopil od neodvisne uredniške politike časopisa. Dosledno je zagovarjal pravico novinarjev, da pišejo, kar hočejo, o čemerkoli hočejo, če le spoštujejo strokovne in etične standarde novinarstva,« so v Nobelovem odboru zapisali o Muratovu.

Ob tem so opozorili na vse bolj kritične razmere za novinarstvo v Rusiji, zaradi katerih je Novaya Gazeta eden redkih kritičnih in neodvisnih ruskih medijev, ki jih pravosodno ministrstvo še ni označilo za tuje agente.

Z odbora so ob podelitvi nagrade novinarjema še sporočili, da jima jo podeljujejo zaradi njunega prizadevanja za zaščito svobode izražanja, ki »je nujen pogoj za demokracijo in trajen mir«. Predstavljata vse novinarje, ki se zavzemajo za svobodo izražanja v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska spoprijemata z vse bolj neugodnimi razmerami.

Izvršna direktorica mednarodnega tiskovnega inštituta Barbara Trionfi je ob čestitkah prejemnikoma Ressi in Muratovu dejala, da je nagrada priznanje visoke vrednosti novinarstva, ki razkriva nepravilnosti, se postavlja po robu avtokratom in pogumno, kljub nenehnemu nadlegovanju, uveljavlja človekove pravice.

S komisije za zaščito novinarjev (CPJ) pa so ob čestitki nagrajencema sporočili, da gre za novinarja, ki vsakodnevno živita z grožnjami. Za to, da lahko opravljata novinarsko delo, morata vseskozi kljubovati cenzuri in represiji, k čemur sta spodbudila tudi druge. »Njun boj je naš boj,« je dejal izvršni direktor CPJ Joel Simon.

Brez dejstev, resnice in zaupanja ni demokracije

Spodbuda vsem novinarjem