Davčne oaze kot normalizirana velika tatvina
uredništvo Oštra.si
Pogovor na spletni konferenci MoneyLab8, ki te dni poteka v organizaciji zavoda Aksioma, je povezovala odgovorna urednica Oštra Anuška Delić.
V ponedeljek je zavod Aksioma na (tokrat spletni) konferenci MoneyLab8 organiziral okroglo mizo o davčnih oazah Davčni paradiž: normalizacija velike tatvine. Pogovor z umetniško-preiskovalnima skupinama Demystification Committee (Odbor za demistifikacijo) iz Velike Britanije in RYBN.ORG iz Francije je povezovala preiskovalna novinarka in odgovorna urednica Oštra Anuška Delić.
Udeleženci so razpravljali o posledicah delovanja davčnih oaz, kakršne je v mednarodnem preiskovalnem projektu Panamski dokumenti leta 2016 razgalila skupina skoraj štiristo novinarjev iz 80 držav.
Delićeva je uvodoma predstavila novinarski pogled na problematiko davčnih oaz in prosila govornike, da se v svojih predstavitvah posvetijo tudi vprašanju demokratizacije razprave o njih, saj jo vodijo interesne skupine, zato za odločevalsko mizo ni prostora za javni interes. Povrhu je tu še »prepad med problemom in splošno javnostjo«, ki davčne oaze zaznava kot nekaj, kar počnejo drugi, čeprav jo posredno zelo zadevajo, saj se poznajo na javnem zdravstvu, šolstvu, infrastrukturi.
Predstavnika kolektiva Demystification Committee sta na okrogli mizi predstavila projekt Offshore Investigation Vehicle (preiskovalni instrument za davčne oaze), ki je pravzaprav načrt za odprtje podjetja in poslovanje v davčni oazi. Preiskovalni umetniki so ga namreč ustanovili, da bi prek njega prodajali »svojo linijo« kopalk Offshore Beachware. Umetniška skupina RYBN.ORG pa je predstavila projekt The Great Offshore, ki obiskovalce portala popelje skozi skorajda vse najpomembnejše davčne oaze ali davčno ugodnejše jurisdikcije, kot so Ciper, Malta in Bahami. Prav tako so uporabili podatke s portala Offshore Leaks, ki ga upravlja ICIJ, in ustvarili aplikacijo, prek katere se lahko uporabniki seznanijo z naslovi in podjetji v njihovi okolici, ki so povezana z davčnimi oazami.
Govorniki so odgovarjali tudi na vprašanja štirih gostov v »studiu« Kina Šiška – Maruše Babnik iz zavoda Ekvilib, pravnika Žige Peroviča, Sebastjana Peterke iz Transparency International Slovenia in novinarja Oštra Mateja Zwittra – in gledalcev pogovora, ki so svoje mnenje oddali prek pogovornega okna na spletnem mestu MoneyLaba.
Okrogla miza je bila del serije pogovorov MoneyLab8 – Kovati pravično družbo, katere posnetek je na ogled na spletnem mestu projekta.