Evropski preverjevalci dejstev tarča nadlegovanja, groženj in tožb
uredništvo Oštra
Skoraj vse evropske organizacije za preverjanje dejstev so bile žrtev spletnega nadlegovanja in kampanj, s katerimi so politiki in druge javne osebnosti blatili njihovo verodostojnost. Najmanj polovica jih je stalna tarča spletnih napadov.
Foto: Unsplash
Preliminarni rezultati raziskave, ki jo je izvedla hrvaška organizacija za preverjanje dejstev Faktograf, so pokazali, da je bilo devet od desetih evropskih organizacij za preverjanje dejstev, ki so sodelovale v raziskavi, tarča spletnih napadov in blatenja politikov, vladnih uradnikov, medijskih strokovnjakov in javnih osebnosti. Več kot polovica anketiranih organizacij je to doživela večkrat.
Raziskava z naslovom Nadlegovanje medijev, ki preverjajo dejstva v Evropi, je del projekta Decoding Disinformation Playbook, ki ga vodi mednarodni inštitut za tisk (IPI) v sodelovanju s Faktografom in nemškim dnevnikom Taz. Potekala je od decembra lani do januarja letos, v njej pa je sodelovalo 41 od 68 organizacij za preverjanje dejstev, podpisnic kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN.
Po dosedanjih ugotovitvah raziskave je bilo sedem od desetih anketiranih organizacij, ki so izkusile spletno nadlegovanje, žrtev dolgotrajnega oziroma usklajenega zalezovanja, obrekovanja, sovražnega govora in drugih oblik nasilnega ravnanja.
Med pandemijo covida-19 se je nadlegovanje okrepilo. Prav tako so dezinformacijske kampanje proti preverjevalcem dejstev spodbudila volilna obdobja. Podoben učinek je imela tudi ruska invazija na Ukrajino.
Večina nadlegovanja se odvija na spletu, predvsem na družbenih omrežjih, pa tudi na portalih in spletnih straneh, ugotavlja raziskava. Toda preverjevalci dejstev napadov običajno ne prijavijo pristojnim organom, saj ne verjamejo, da bodo njihove prijave preiskali.
»Rezultati vzbujajo skrb, a niso presenetljivi. Še posebej ne, če upoštevamo, da se medijska svoboda, širše gledano, krči, napadi na novinarje pa so vse pogostejši,« pravi Ana Brakus, izvršna direktorica Faktografa, ki upa, da bo raziskava vodila do sistemske rešitve te težave.
»Raziskava je pomembna, saj prikazuje trend zadnjih nekaj letih, ko so preverjevalci dejstev in novinarji deležni ustrahovanja, njihov ugled pa blatijo politični akterji, ki bi morali podpirati demokratična načela v Evropi,« poudarja Javier Luque, vodja digitalnih komunikacij pri IPI.
Končni rezultati raziskave bodo skupaj s celotnim poročilom objavljeni maja in predstavljeni na svetovnem kongresu IPI na Dunaju.
