Freedom House: Slovenija nazadovala po pravicah in svoboščinah
Oštro
Stanje pravic in svoboščin v Sloveniji se je letos poslabšalo za pet točk, kar je največ med državami, ki so ocenjene kot svobodne, ugotavlja nevladna organizacija Freedom House.
Med razlogi za nazadovanje Slovenije so avtorji raziskave poudarili nefinanciranje slovenske tiskovne agencije. Na fotografiji dogodek ob 30. obletnici agencije junija lani. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Pravice in svoboščine v Sloveniji so lani nazadovale, kaže februarja objavljeno poročilo ameriške nevladne organizacije Freedom House, ki vsako leto ocenjuje stanje političnih pravic in civilnih svoboščin v 195 državah. Na podlagi ocenjenega stanja določijo tudi, ali je država svobodna, delno svobodna ali nesvobodna.
Freedom House je Sloveniji podelil 90 od 100 možnih točk, kar je za pet točk manj kot leto prej. To je tudi največji padec med državami, ki so v zadnjem poročilu ocenjene kot svobodne. Najbolj, za 19 točk, je sicer nazadoval Mjanmar, najslabše stanje pa je trenutno v Južnem Sudanu in Siriji, ki sta prejela le eno točko.
Slovenijo so avtorji uvrstili tudi na seznam desetih držav, ki jih je treba leta 2022 pozorno spremljati. V utemeljitvi so pojasnili, da je to posledica nastrojenosti vlade proti civilni družbi in medijem ter vladnega spodkopavanja neodvisnih institucij in pravne države. Kot enega od razlogov za letošnje nazadovanje so navedli nefinanciranje slovenske tiskovne agencije.
Freedom House sicer ugotavlja, da v vedno več državah z dolgo demokratično tradicijo politične skupine promovirajo sovraštvo, nasilje in neomejeno politično moč. Ker vedno več režimov ne upošteva norm in institucij, ki zagotavljajo temeljne svoboščine, bi kmalu lahko prevladali avtoritarni režimi. Kot so opozorili, pravice in svoboščine nazadujejo že zadnjih 16 let, po zadnji oceni pa 38 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v nesvobodnih državah, kar je največ po letu 1997.
Freedom House ocenjuje stanje pravic in svoboščin na podlagi 25 kazalcev o volilnem sistemu, politični participaciji, delovanju vlade, pravici do izražanja, pravici do zbiranja in zborovanja, stanju pravne države in pravicah posameznika.