Kako je Rusija poskušala vplivati na nemške volitve
uredništvo Oštra
—
Novinarska preiskava nemškega neprofitnega medija Correctiv je ugotovila, da je ruska dezinformacijska kampanja ustanovila več kot 100 spletnih strani, na katerih so objavljali lažne vsebine, s katerimi so poskušali vplivati na letošnje predčasne volitve v Nemčiji.
Foto: DPA/STA
Novinarji nemškega preiskovalnega medija Correctiv so odkrili več kot 100 spletnih strani, s katerimi je proruska dezinformacijska kampanja poskušala vplivati na javno mnenje pred nemškimi predčasnimi volitvami, ki so potekale februarja letos.
Kampanja je s pomočjo umetne inteligence in z lažnimi objavami ustvarjala in širila lažne trditve o nemških politikih, med drugim, da je bil kandidat stranke Zeleni za kanclerja Robert Habeck obtožen spolne zlorabe mladoletnice ter da naj bi Nemčija nameravala mobilizirati pol milijona vojakov za operacijo v vzhodni Evropi in v Nemčijo pripeljati 1,9 milijona migrantov iz Kenije.
Po ugotovitvah Correctiva so te vsebine del ruske dezinformacijske kampanje Storm-1516, s katero hočejo vplivati na volitve po svetu. Med glavnimi akterji kampanje so nekdanji ameriški policist, znana ruska tovarna trolov Internet Research Agency in ruska vojaška obveščevalna služba GRU.
Tovrstne lažne vsebine so se v manjšem obsegu v Nemčiji pojavljale že pred napovedjo predčasnih volitev, na poskuse vmešavanja tujih držav v predčasne volitve pa je novembra lani opozoril tudi nemški zvezni urad za zaščito ustave.
Kampanja Storm-1516 je po ugotovitvah Correctiva na podoben način hotela vplivati tudi na lanske ameriške predsedniške volitve. Septembra so na primer objavili lažen videoposnetek, v katerem je ženska na invalidskem vozičku takratno kandidatko za predsednico ZDA Kamalo Harris obtožila povzročitve prometne nesreče leta 2011.
Lažni posnetek je na svojem spletnem mestu prvi objavil izmišljeni medij z območja San Francisca, objavo pa so nato delili uporabniki omrežij X in telegram.
Metode, ki jih je v ZDA uporabljala dezinformacijska kampanja, so se v primeru ameriških volitev izkazale za uspešne. Po analizi podjetja NewsGuard so videoposnetki, ki so bili del kampanje, imeli več milijonov ogledov, vsebine pa sta med drugim delila sedanji podpredsednik ZDA J. D. Vance in poslanka v predstavniškem domu Marjorie Taylor Greene.
Po ugotovitvah Correctiva trenutno ni ustreznih protiukrepov proti tovrstnim dezinformacijskim kampanjam. Kot so poudarili, številne od lažnih vsebin niso verodostojne in so bile že večkrat preverjene, a to ne vpliva na njihovo širjenje.