EDMO opozoril na vlogo preverjanja dejstev pri boju proti dezinformacijam v EU

uredništvo Oštra

Po napovedi ukinitve programa preverjanja dejstev na družbenem omrežju facebook je evropski observatorij za digitalne medije (EDMO), katerega član je tudi Oštro, opozoril na dezinformacijske zgodbe, katerih širjenje so pomagali zajeziti preverjevalci dejstev.

 

Foto: Tobias Dziuba/Pexels

 

Januarja letos je izvršni direktor podjetja Meta Mark Zuckerberg napovedal ukinitev programa preverjanja dejstev na omrežju facebook, katerega del je tudi Oštrov projekt za preverjanje dejstev Razkrinkavanje.si. 

Kot je takrat poudarila urednica Razkrinkavanja.si Žana Erznožnik, je preverjanje dejstev ključno za demokracijo, saj pripomore k informiranim razpravam in odločanju. Direktorica mednarodne mreže za preverjanje dejstev (IFCN) Angie D. Holan pa je opozorila, da bo ukrep prizadel uporabnike družbenih omrežij, ki si želijo natančnih in zanesljivih informacij, na podlagi katerih sprejemajo odločitve v vsakdanjem življenju ter v odnosih s prijatelji in svojci. 

Na posledice ukinitve programa preverjanja dejstev na facebooku so januarja letos opozorili tudi na evropskem observatoriju za digitalne medije (EDMO), katerega član je tudi Oštro. V nadaljevanju predstavljamo nekaj dezinformacijskih zgodb, katerih vpliv so pomagali omejiti preverjevalci dejstev.

Napad na nedolžnega prostovoljca, ki naj bi povzročil velik požar v naravi

Med lanskimi požari v Grčiji so uporabniki družabnih omrežij začeli deliti fotografijo moškega v bližini grškega observatorija Penteli, ki naj bi bil požigalec. Dodatno težo obtožbam je dal vodja grške konservativne parlamentarne stranke Grška rešitev Kiriakos Velopulos, ki je obtožbe poobjavil na omrežju X. 

A po ugotovitvah grškega medija Ellinika Hoaxes moški na fotografijah ni bil požigalec, ampak prostovoljec, ki je pomagal pri gašenju požara.

Opozorila, ki jih je objavam na podlagi ugotovitev Ellinika Hoaxesa dodala Meta, ter poobjava ugotovitev v drugih grških medijih so bili pomembni pri preprečevanju nadaljnjega deljenja lažne objave. 

Dezinformacije o podnebnih spremembah 

Med lanskimi poplavami v Španiji, ki so bile posledica izrednega meteorološkega pojava, imenovanega Dana, se je med številnimi dezinformacijami na facebooku začel širiti videoposnetek, v katerem je domnevni častnik, oblečen v vojaško opremo, trdil, da je za poplave odgovorna španska vlada. Po njegovih trditvah naj bi bila Dana umetno ustvarjena in del skrivne politične agende. 

Španski preiskovalni medij Newtral je videoposnetek ovrgel in dokazal, da moški v videu ni pripadnik vojaške enote, temveč civilist, ki je z nošenjem vojaške opreme želel povečati svojo kredibilnost. 

Mamografija kot najhujši organizirani kriminal proti ženskam

Novembra 2023 so hrvaški uporabniki facebooka večkrat delili objavo, katere avtor je med drugim trdil, da je namen mamografije načrtno škoditi ženskam, ne pa odkrivanje raka na dojkah. 

Hrvaška podružnica agencije AFP je trditev ovrgla in razkrila, da trditev ni podprta z nobenimi znanstvenimi dokazi. 

Dezinformacije o mamografiji so lani delili tudi slovenski uporabniki facebooka, ki so med drugim trdili, da mamografija spodbuja rast tumorjev in širjenje metastaz. Kot smo poročali februarja lani, je trditev neutemeljena.

Kot opozarjajo na EDMU, se bodo podobne neresnice z ukinitvijo Metinega programa za preverjanje dejstev še lažje razširile po družbenih omrežjih. 

Model skupnostne zabeležke (community notes), ki ga trenutno uporablja platforma X in naj bi ga Meta na svojih platformah zunaj ZDA uvedla prihodnje leto, bi po njihovem mnenju lahko bil učinkovit pri določenih dezinformacijah, kot so spletne goljufije, a manj učinkovit pri bolj zapletenih in politično pristranskih vsebinah. 

Dodajanje skupnostne zabeležke objavi namreč zahteva soglasje uporabnikov, ki ga je na družabnih omrežjih ob politično pristranskih vsebinah težko doseči. Kot so še opozorili, bo posledično javnost lahko izpostavljena več dezinformacijam.