Oštro se je v parku Zvezda postavil na ogled

uredništvo Oštra.si, foto Matej Povše

Uredništvo Oštra je v parku Zvezda v Ljubljani za člane, bralce in mimoidoče organiziralo drugi javni uredniški sestanek.

Ekipa Oštra na 2. javnem uredniškem sestanku: Maja Čakarić, Martin Mittendorfer, Žana Erznožnik, Matej Zwitter, Katarina Bulatović in Anuška Delić (od leve proti desni). Na fotografiji manjkajo Klara Škrinjar, Zala Čas, Nejc Kirn in Samo Demšar.

Ekipa Oštra na 2. javnem uredniškem sestanku: Maja Čakarić, Martin Mittendorfer, Žana Erznožnik, Matej Zwitter, Katarina Bulatović in Anuška Delić (od leve proti desni). Na fotografiji manjkajo Klara Škrinjar, Zala Čas, Nejc Kirn in Samo Demšar.

»Edina pot, da se novinarstvo ohrani, je, da spet zgradi tvoren odnos s svojimi 'delodajalci', bralci,« je na 2. javnem uredniškem sestanku Oštra, ki je prvič potekal v živo, uvodoma dejala njegova ustanoviteljica in preiskovalna novinarka Anuška Delić. Oštrova uredniško-novinarska ekipa se je včeraj v ljubljanskem parku Zvezda srečala s svojimi člani, bralci in drugimi, ki so pogovor poslušali v parku.

Osrednji temi sestanka sta bili funkcionalnost slovenskega reciklažnega sistema oziroma kolektivni odnos do smeti in odnos javnosti do problema davčnih oaz. Mreža za davčno pravičnost (Tax Justice Network, TJN) in partnerske organizacije so v poročilu o davčni pravičnosti za leto 2020 objavile podatka, da svetovno prebivalstvo zaradi davčnih zlorab vsako leto izgubi 349 milijard evrov davčnih prihodkov, v Sloveniji, denimo, pa 175 milijonov evrov. 

Čeprav po teh podatkih v davčnih oazah vsako sekundo ponikne denar v vrednosti letne plače medicinske sestre, se bralci po opažanjih Delićeve z zgodbami o davčnih zlorabah in nerealiziranih davčnih prihodkih proračuna, ki ponikajo v davčnih oazah, ne morejo zares poistovetiti. 

V pogovoru z obiskovalci smo zato premišljevali, zakaj je tako. Predlagali so, kaj bi lahko novinarji ukrenili pri pisanju in predstavitvi takih zgodb, da bi bilo javnosti bolj mar za te ugotovitve. Obenem pa smo iskali rešitve, za katere bi si morala prizadevati vsa družba, da bi davčne zlorabe tudi bolj sistemsko preprečevali in jih naredili neprivlačne.

Nato smo se posvetili problemom odlaganja, predelave in upravljanja odpadkov. Čeprav Slovenija velja za državo z zglednim sistemom recikliranja, v sistemu predelave odpadkov zevajo tudi luknje. Obiskovalci so v pogovoru opozorili na nezakonito odložene odpadke in nezadosten nadzor nad njimi, na neustrezno ločevanje odpadkov, slab izkoristek pri recikliranju tekstila in premajhno ozaveščenost prebivalstva o biorazgradljivi embalaži, ki je kljub označbi marsikdaj ni mogoče razgraditi. Poudarili pa so tudi, da odpadek ostane odpadek, ne glede na to, da ga ustrezno ločimo od drugih.  

Oštro je neprofiten in nepridobiten zavod, ki želi s svojimi bralci, člani in podporniki zasnovati skupnost, ki bo uredništvu pomagala uresničevati javni interes in bo hkrati njegovo kritično ogledalo. Prepričani smo, da se delo novinarjev ne preneha z objavo zgodbe. Navsezadnje zgodbe preiskujemo za bralce, zato želimo z njimi tudi odkrito razpravljati o našem delu in družbi, v kateri živimo.

Oštro lahko podprete tako, da se pridružite naši nastajajoči skupnosti in postanete član programa Bodi naš veter, lahko pa nam namenite tudi donacijo prek PayPala ali z bančnim nakazilom.


Fotogalerija: