Psihiatrična klinika Ljubljana zoper portal N1 vložila šest SLAPP tožb

uredništvo Oštra

—

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je zoper portal N1 vložila šest odškodninskih tožb, ki po mnenju društva novinarjev Slovenije ustrezajo definiciji tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Razlog zanje naj bi bilo navajanje neresničnih in zlonamernih trditev v člankih o razmerah na kliniki.

Potem ko je portal N1 maja 2023 poročal, da so bili nekateri zaposleni na ljubljanski psihiatrični kliniki nasilni do pacientov, je direktor Bojan Zalar na tiskovni konferenci v zagovor dejal, da je bilo pred dvajsetimi leti prijavljenih deset spolnih zlorab, med katerimi je bilo devet resničnih, danes pa »ne ve, če je od desetih prijavljenih ena res«. Po metodologiji Razkrinkavanja.si trditev ne drži in je neutemeljena. Foto: Nebojša Tejić/STA

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (UPK) pod vodstvom direktorja Bojana Zalarja je zoper novinarko Barbaro M. Smajila, odgovorno urednico Katjo Šeruga, podjetje Adria News Production in izdajatelja Adria News Sarl vložila šest tožb, ki se nanašajo na dosje člankov, v katerih so na N1 razkrili sistemske nepravilnosti in zgodbe o nasilju na UPK. Po objavi člankov je bil na kliniki izveden tudi sistemski nadzor, spremljanje zgodbe in razvoja dogodkov pa se, kot pojasnjujejo na N1, nadaljuje.

Kot so v izjavi za javnost 26. februarja pojasnili na društvu novinarjev Slovenije, tožbe zoper N1 ustrezajo definiciji tožb za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP tožbe). To so neutemeljene, pretirane in strateške tožbe, s katerimi hočejo politiki in podjetja utišati in finančno izčrpati novinarje, aktiviste, žvižgače in civilno družbo.

Po mnenju društva vložene tožbe ustrezajo definiciji SLAPP tožb, kar izhaja iz okoliščin vlaganja tožb in njihove vsebine. Opozorili so, da tožnik le pavšalno navaja »neresnične in zlonamerne trditve«, pri čemer zgolj citira celotno vsebino članka. Dodajajo, da je eden izmed pokazateljev tudi višina odškodninskih zahtevkov. 

Barbara M. Smajila, avtorica člankov, zoper katero je UPK vložil tožbo, je za Oštro pojasnila, da je vsebino tožbenih zahtevkov zavrglo že ministrstvo za zdravje, s tem ko je v okviru sistemskega nadzora identificiralo povsem enake nepravilnosti, na katere so opozarjali v člankih. Navedbe, da so s poročanjem o teh nepravilnostih posegli v ugled in dobro ime klinike, po njenem mnenju ne držijo.

Dodala je, da so članke pripravili ob upoštevanju najvišjih strokovnih standardov, kliniko pa pred objavo prosili za pojasnila, ki so jih vanje tudi vključili. Zalarja so ob tem večkrat povabili na intervju, sprva ga je zavrnil, pozneje pa na vabila sploh ni odgovoril.

Smajila je tožbe označila za strategijo utišanja novinarjev, ki bi želeli objaviti kritičen članek o psihiatrični kliniki. Dodala je, da je poročanje o kliniki vedno vodil izključno javni interes, zato poskusi pritiskov na nadaljnje poročanje ne vplivajo.

Po oceni društva so SLAPP tožbe resna grožnja novinarstvu in javnemu interesu v Sloveniji. Vodstvo UPK pozivajo, naj takoj preneha preganjati novinarje in medij N1, okrožno sodišče v Ljubljani pa, naj uporabi vse mehanizme za zmanjšanje potencialne škode, povzročene mediju. Po mnenju društva je še posebej zavržno, da napad na medij in njegove novinarke izvaja javna ustanova z davkoplačevalskim denarjem.

Svet Evropske unije je marca lani sprejel direktivo za zaščito oseb, ki so bile tarča SLAPP tožb, države članice pa morajo direktivo v svoj pravni red vnesti do 7. maja 2026. Kot smo poročali leta 2022, je Slovenija med državami z največ SLAPP tožbami na prebivalca. 

Direktor UPK Bojan Zalar je za svoje netočne izjave o številu lažnih prijav spolnih zlorab lani prejel bodečo nežo – nečastno nagrado, ki jo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala Spol.si podeljujeta za najbolj seksistično izjavo leta.

Stališče društva novinarjev, da vložene tožbe ustrezajo definiciji SLAPP tožb, je Zalar v sporočilu za javnost 26. februarja sicer zanikal.