Registri dejanskih lastnikov so kozmetična rešitev

Martin Mittendorfer

Pet let po razkritju panamskih dokumentov davki še zmeraj odtekajo v davčne oaze, je odgovorna urednica Oštra pojasnjevala v blogu na spletnem mestu družbe Bisnode. 

Foto: Tomas Lundahl/Unsplash

»Iz davkov – ob predpostavki delujoče demokracije v državi – zrastejo bolnišnice, šole in domovi za starejše občane. Iz davčnih oaz zrastejo vztrajno slabše javno zdravstvo in šolstvo ter kasta nepremagljivih, naj bodo ti oblečeni v trenirke, halje ali dizajnerske obleke,« je razsežnosti spopadanja z davčnimi oazami ponazorila ustanoviteljica in odgovorna urednica Oštra Anuška Delić v blogu za spletno mesto družbe Bisnode, ki med drugim upravlja podatkovno bazo Gvin.

Samo leta 2019 je Slovenija po izračunih nevladne organizacije Tax Justice Network zaradi davčnih zlorab izgubila več kot 190 milijonov evrov davčnih prihodkov. Toda za davčne oaze, kot so Panama, Belize in Luksemburg, je izmenjava podatkov s tujimi organi pogosto zadnja skrb na dolgem seznamu skrbi, je pojasnila Delićeva. Slovensko specializirano državno tožilstvo, na primer, že pet let zbira podatke tujih organov v zadevi domnevnega oškodovanja Factor banke, v katero je bil domnevno vpleten nekdanji nadzornik te banke Darko Horvat s sodelavci.

Razkritje panamskih dokumentov leta 2016, pri katerem je sodelovalo skoraj štiristo novinarjev iz 80 držav, je resda s položaja odneslo nekaj svetovnih voditeljev in pretreslo finančni svet. Države so takrat tudi začele množično uvajati javne registre dejanskih lastnikov podjetij, ki naj bi bili pomemben korak v usklajenem boju proti utajevalcem in serijskim optimizatorjem davkov. 

Toda javni registri dejanskih lastnikov so »boljkone kozmetična rešitev«, saj v praksi pomenijo le kak dodaten obrazec, ki ga morajo podpisati pravi lastniki podjetja, je pojasnila odgovorna urednica Oštra. Kot pravi, je bilo treba »doslej urediti formalne direktorje, formalne prokuriste in formalne lastnike, zdaj pa morajo urediti še formalne dejanske lastnike«.

Delićeva je prepričana, da bi problem davčnih oaz zajezila le resna mednarodnopolitična volja.