Reforma obdavčitev korporacij bi koristila bogatim državam

uredništvo Oštra.si

Finančni ministri držav G7 so podprli uvedbo minimalne obdavčitve podjetij in pravičnejše delitve davkov na digitalne storitve, a raziskovalci opozarjajo, da bi ureditev koristila predvsem bogatejšim državam. 

Foto: Ministrstvo za finance vlade Združenega kraljestva

Finančni ministri Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Kanade, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike ter evropski komisar za gospodarske zadeve so 5. junija na srečanju držav skupine G7 sprejeli dogovor o reformi svetovnega sistema obdavčitve multinacionalk. 

V predlogu so predvideli uvedbo minimalne obdavčitve dobičkov multinacionalk v višini najmanj 15 odstotkov. S tem bi multinacionalkam otežili izogibanje plačilu davkov, kadar prihodkov in dobička ne prikazujejo v državi, kjer so ga ustvarile, temveč v davčnih oazah in drugih jurisdikcijah, kjer je davek na dobiček nižji.

Po predlogu G7 bi države podjetjem, ki bi dobiček prikazovala v davčnih oazah in plačevala nižji davek od minimalne stopnje, lahko zaračunale razliko, tako da bi skupna obdavčitev dosegla vsaj 15 odstotkov.

Ob taki minimalni obdavčitvi bi države po vsem svetu po oceni raziskovalcev iz mreže za davčno pravičnost Tax Justice Network (TJN) vsako leto zbrale dodatnih 227 milijard evrov davkov. V slovensko državno blagajno bi se po tej oceni steklo dodatnih 37 milijonov evrov na leto, kar je dve tretjini letošnjega proračuna za dolgotrajno oskrbo.

Vendar predlog G7 predvideva, da bi razliko do minimalne obdavčitve obračunala država, v kateri ima multinacionalka sedež, ne pa država, v kateri bi podjetje ustvarilo prihodke. Zato so v TJN opozorili, da bi taka ureditev nesorazmerno koristila bogatejšim državam, v katerih domujejo multinacionalke. Po njihovih podatkih bi 75 odstotkov vseh dodatnih davkov zbrale razvite države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Delež teh držav v skupnih svetovnih davčnih izgubah zaradi korporativnega izogibanja davkom je sicer manjši, 65-odstoten.

»Predlagane rešitve so pisane za največje in najbogatejše – za države, ki gostijo sedeže multinacionalk in imajo veliko potrošnikov,« je dogovor G7 komentirala Maruša Babnik, ki se na Inštitutu Ekvilib ukvarja z davčno pravičnostjo. Po njenem mnenju bi bilo bolj smiselno, da bi se razlika med plačanimi davki in minimalno obdavčitvijo razdelila med države po merilih, kot je število zaposlenih, ki jih ima multinacionalka v posamezni državi.

Babnikova je še opozorila, da predlog G7 ni dovolj ambiciozen, saj je 15-odstotna minimalna obdavčitev prenizka: »Pomeni zgolj premik cilja v tekmi proti dnu, ki pa še vedno ni blizu tega, kar naj bi podjetja prispevala za razvoj družb, za okrevanje po pandemiji in z njo povezanih krizah.«

Poleg minimalne obdavčitve predlog predvideva tudi reformo obdavčitve »največjih in najbolj dobičkonosnih« multinacionalk. Te bi po novem morale del davka na dobiček plačati v državi, v kateri prihodke ustvarijo, in ne v državi, kjer so registrirane. 

Finančni ministri držav G7 še niso določili natančnih meril, za katere gospodarske družbe bo nova ureditev veljala, denimo glede minimalne višine letnih prihodkov. Sporočili pa so, da se predlog nanaša le na podjetja z več kot 10-odstotno profitno maržo. Petino dobička, ki presega 10-odstotno maržo, bodo podjetja morala prikazati v državi, kjer so ga ustvarile in ki bodo ta del dobička tudi obdavčile.

Med družbe, ki bi po predlogu G7 morale del dobička prikazati v državi, kjer ga ustvarijo, se bodo predvidoma uvrstila tudi nekatera digitalna podjetja, denimo Facebook in Amazon, je na tiskovni konferenci pojasnila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Dejala je, da so se finančni ministri skupine strinjali, da bodo države, ki so uvedle posebne davke na digitalne storitve, te davke po uveljavitvi reforme odpravile.

O predlogu G7 bodo julija razpravljali finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20.