Evropska komisija bi obšla lastno direktivo
Samo Demšar
Po oceni nevladne organizacije Access Info Europe, ki se ukvarja s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, je evropska komisija na tem, da bi lahko prelomila zavezo o javnem dostopu do nacionalnih baz podatkov o gospodarskih družbah.
Evropska komisija se po opozorilih španske nevladne organizacije Access Info Europe nagiba k temu, da od držav članic le ne bi zahtevala, naj javno odprejo svoje poslovne registre, s čimer bi kršila načela direktive o odprtih podatkih.
Članice EU so se k javni objavi podatkov o poslovnih subjektih zavezale leta 2019 z direktivo o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Ta med drugim določa, da morajo biti podatki o lastništvu družb strojno berljivi, da mora biti zainteresiranim omogočeno, da jih shranijo, da naj bodo dostopni tudi prek vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) in – brezplačni.
Organizacija Access Info Europe pa je zdaj po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobila doslej še nerazkrito študijo učinkov ukrepov. Za evropsko komisijo jo je pripravila družba Deloitte, v njej pa tehtajo gospodarske in družbene koristi odprtja poslovnih registrov proti stroškom, ki bi jih imele nekatere bogatejše države.
Po ugotovitvah Deloitta bi peščici najpremožnejših držav zaradi brezplačnega dostopa do poslovnih registrov upadli prihodki, ki jih zdaj ustvarijo s prodajo dostopa do podatkov o podjetjih. Nemčija bi tako izgubila 20 milijonov evrov, Nizozemska 50 milijonov, Italija pa 60 milijonov.
Toda organizacija Access Info dvomi o teh izračunih, saj avtorji v študiji niso navedli zanesljivih virov in v primeru Nemčije denimo niso upoštevali, da se v letu 2021 še bolj približuje družbi odprtih podatkov, saj bo z zakonom o odprtih podatkih širša javnost imela lažji dostop do obširnejših podatkovnih baz. Obenem se jim zdi nenavadno, da je Deloitt sicer opozoril na pomembne gospodarske in družbene koristi odprtih registrov, kljub temu pa je evropski komisiji priporočil le delno odprtje.
V ločeni analizi Deloittovih argumentov je Access Info ugotovil, da bi se z odprtjem poslovnih registrov v državah članicah lahko ustvarile nove poslovne priložnosti, ki bi prinesle več milijard evrov prihodkov. Če bi bili registri odprti, bi mala in srednje velika podjetja porabila manj časa in denarja za preverjanje lastništva drugih podjetij, lažje bi bilo odkriti in preprečevati pranje denarja, prav tako bi se zmanjšala korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja.
Po mnenju Access Info bi prelom zaveze o javnem dostopu do nacionalnih baz podatkov za EU pomenil nazadovanje na področju transparentnosti. Zato so pozvali evropsko komisijo, naj pojasni, kako so izračunali zneske, predstavljene v študiji. Poleg tega so jo pozvali k objavi vseh dokumentov in ocen glede odprtja poslovnih registrov in k javni razpravi o prednostih celostnega odprtja podatkov o formalnih in dejanskih lastnikih podjetij.
Maruša Babnik, ki za inštitut Ekvilib spremlja področje korporativne davčne odgovornosti, je za Oštro.si dodatno pojasnila, da je poslovni register orodje, ki je toliko učinkovito, kolikor je v uporabi: »Novinarji ste to prepoznali, pomembno pa je, da to prepoznajo še drugi akterji. Čas je, da ga za to, čemur je namenjeno, uporabijo tudi vlade in končno onemogočijo nadaljnjo uporabo slamnatih podjetij.«
Po njenem pa so javno dostopni registri v EU pomembni tudi za partnerske države, predvsem za revnejše, katerih davčni uradi nimajo tolikšnih sredstev kot bogatejše države, »zato potrebujejo dostop do njih, da si lahko povrnejo milijarde, ki jih vsako leto izgubijo zaradi davčnega izogibanja«.