Sodišče EU ustavilo prizadevanja za bolj pregledno lastništvo podjetij

uredništvo Oštra

 Sodišče meni, da je javni dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij preširok, posega v pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov pa nista dovolj utemeljena.

Sodba sodišča EU je pretresla evropske organizacije s področja boja proti korupciji, ki se zavzemajo za preglednost poslovanja. Foto: Laurent Verdier/Creative Commons 1.0

Sodišče Evropske unije je razveljavilo določbo pete direktive o preprečevanju pranja denarja, ki od članic EU zahteva, da zagotovijo javni dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij.

Sodba je pretresla evropske organizacije s področja boja proti korupciji, ki se zavzemajo za preglednost poslovanja. V njej je sodišče ugotovilo, da je peta direktiva o preprečevanju pranja denarja iz leta 2018 preohlapna, saj omogoča preširok javni dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij in nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov dejanskih lastnikov brez zadostne utemeljitve.

Zadevo je na sodišče EU poslalo luksemburško sodišče, potem ko je luksemburški poslovni register na nacionalnem sodišču izpodbijal združljivost določbe o dostopu do podatkov o dejanskih lastnikih s pravico do zasebnosti.

»Dostop do podatkov o dejanskem lastništvu je ključnega pomena za odkrivanje – in zajezitev – korupcije in umazanega denarja. Čim več ljudi ima dostop do takšnih informacij, tem več je možnosti, da povežemo točke med seboj. Že večkrat smo videli, na primerih od Češke in Danske do Turkmenistana, kako javni dostop do registrov pomaga pri odkrivanju sumljivih poslov. V času, ko je potreba po odkrivanju umazanega denarja tako očitna, nas takšna odločitev sodišča vrača leta nazaj,« je dejala Maíra Martini, strokovnjakinja za korupcijske denarne tokove pri organizaciji Transparency International.

V nevladni organizaciji Tax Justice Network (TJN) pa pravijo, da ta odločitev razveljavlja enega izmed najmočnejših ukrepov proti finančni nepreglednosti. Spomnili so, da so članice EU v zadnjih letih v svojo zakonodajo prenesle direktivo o preprečevanju pranja denarja kot neposreden odgovor na finančne skrivnosti, ki so jih med drugim razkrili panamski in Pandorini dokumenti.

»Zakoni o dejanskem lastništvu so pripravljeni tako, da z zahtevo, po kateri morajo podjetja in subjekti v davčnih oazah javno razkriti, kdo so v resnici njihovi lastniki, preprečijo, da bi se ti skrili pred pravno državo. To lahko pomeni preprečitev milijarderjem, da bi utajili davke, pa tudi sankcioniranim oligarhom, organiziranim kriminalnim združbam in trgovcem z ljudmi, da bi prali denar in financirali nezakonite dejavnosti,« so v sporočilu za javnost opozorili na TJN.

V španski nevladni organizaciji Access Info, ki se ukvarja s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, opozarjajo, da še ni jasno, kako se bodo na sodbo odzvale države članice EU. Po njihovi oceni bodo nekatere takoj omejile javni dostop do registrov dejanskega lastništva podjetij, druge pa bodo morda počakale na uradna navodila evropske komisije in spremembe nacionalne zakonodaje ali zakonodaje EU.

Izvršna direktorica organizacije Helen Darbishire se je ob tem vprašala: »Anonimna podjetja se uporabljajo v največjih korupcijskih primerih in za pranje ukradenega premoženja, vendar organi pregona teh primerov v praksi ne odkrijejo vedno. Ali se bomo res vrnili v fazo, ko bomo za nepravilnosti lahko izvedeli le, če bodo pogumni žvižgači razkrili dokumente? Ali ni preprečevanje finančnega kriminala s preglednostjo poslovanja boljše od pregona, potem ko se že zgodi?«