Tehnološka podjetja storijo premalo za preprečevanje dezinformacij

uredništvo Oštra

Evropska mreža za standarde preverjanja dejstev (EFCSN) ugotavlja, da je večina spletnih iskalnikov in platform, ki so podpisniki kodeksa EFCSN, pomanjkljivo preverjala dejstva. Mednarodna mreža za preverjanje dejstev (IFCN) je izvršnega direktorja Mete Marka Zuckerberga pozvala, naj programa preverjanja dejstev ne ukine.

Indra Projects/Pexels

IFCN, katere član je tudi Oštro, je Zuckerberga v pismu opozorila, da je bil dolgoletni program zunanjega preverjanja dejstev odločen korak naprej pri zagotavljanju resničnosti objav na spletu. »Uporabnikom facebooka, instagrama in threadsa je pomagal, saj je omejil razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, ki so se pojavljale na njihovih zaslonih,« je pojasnjeno v pismu, ki ga je podpisal tudi Oštrov projekt Razkrinkavanje.si.

Partnerske organizacije IFCN zavračajo Zuckerbergove trditve, da je program preverjanja dejstev sčasoma postal »orodje za cenzuriranje« in da so bili »preverjevalci dejstev preveč politično pristranski«. To ne drži, saj velja ravno nasprotno: Meta je v partnerski program sprejela zgolj organizacije, ki so prestale preizkus IFCN, ki jamči, da so zavezane objektivnosti in transparentnosti, da niso povezane s političnimi strankami ali kandidati in da ne izvajajo zagovorništva določene politike.

»Ponovno smo pripravljene sodelovati z Meto ali drugimi tehnološkimi platformami, ki bi rade uporabile preverjanje dejstev kot orodje, s katerim ljudem zagotavljamo informacije, ki jih potrebujejo za sprejemanje informiranih odločitev v vsakdanjem življenju,« so sporočile članice IFCN.

Še preden je Mark Zuckerberg 7. januarja v video nastopu napovedal, da bo zunanje preverjevalce dejstev nadomestil s skupnostnimi zabeležkami (community notes) po zgledu omrežja X, pa je EFCSN v decembrskem poročilu razkril, da tehnološka podjetja na splošno niso uspešna pri izvajanju evropskih smernic za boj proti dezinformacijam.

Analiza temelji na poročilih, ki so jih ključne spletne platforme in iskalniki, podpisniki kodeksa EFCSN (med njimi je tudi Oštro), predložili do septembra lani. Poleg teh je EFCSN zaradi vloge pri širjenju dezinformacij vzel pod drobnogled tudi platformi telegram in X, ki nista podpisnici kodeksa.

Poročilo kaže, da so praktično vse platforme pomanjkljivo preverjale dejstva. Po mnenju EFCSN »youtube, whatsapp in microsoft ne izpolnjujejo svojih zavez za sodelovanje s preverjevalci dejstev«.

Izkazalo se je tudi, da se Googlov projekt Elections24Check v celoti zanaša na nezanesljivo shemo preverjanja trditev ClaimReview, kar je v nasprotju s kodeksom EFCSN.

Beleženje preverjanja dejstev ni bilo vedno konsistentno: instagram je prikazoval manj oznak za preverjanje dejstev kot facebook, čeprav obe platformi dostopata do enakih vsebin. EFCSN je ocenil, da je to lahko bodisi posledica težav, ki jih imajo preverjevalci dejstev pri dostopanju do podatkov, bodisi Meta na tem področju nima določenih ustreznih meril. Facebook naj bi sicer preverjanje dejstev zagotavljal v vseh državah Evropske unije, pri čemer naj bi bila pridružitev partnerskih organizacij certificiranemu programu EFCSN pogoj za vključitev v Facebookov evropski program preverjanja dejstev.

Linkedin se je zanašal zgolj na eno organizacijo za preverjanje dejstev, obenem pa se je število preverjenih videoposnetkov na tej platformi leta 2024 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za več kot 80 odstotkov. Tiktok je preverjanje dejstev razširil na štiri dodatne države članice EU, a je dostop preverjevalcev dejstev do ustreznih informacij še vedno pomanjkljiv.

Kot je navedel EFCSN, sta X in telegram »spletni platformi, ki ju evropski preverjevalci dejstev zaradi širjenja škodljivih dezinformacij pogosto uvrščajo med najbolj skrb vzbujajoče«. Člani EFCSN v zvezi s telegramom poročajo o širjenju lažnih trditev, proruski propagandi ter morebitnih manipulacijah in vmešavanju tujih akterjev.

EFCSN je platforme pozval, »naj spremenijo strategijo boja proti dezinformacijam, vzpostavijo trajna partnerstva s skupnostjo preverjevalcev dejstev ter njihovo delo popolnoma vključijo v svoje sisteme moderiranja«. Poleg tega morajo preverjevalcem dejstev za učinkovito delo omogočiti ustrezen dostop do ključnih podatkov.