V Bolgariji med protivladnimi protesti prisluškovali novinarjem
Maja Čakarić
Bolgarsko tožilstvo je odredilo prisluškovanje enemu od prirediteljev protivladnih protestov, spremljali pa so tudi komunikacijo preiskovalnega novinarja Dimitarja Stojanova.
Bolgarske oblasti so med lanskimi mirnimi protivladnimi protesti prisluškovale predstavnikom civilne družbe, je v sredo razkril zavod za preiskovalno in podatkovno novinarstvo Bird. Med tarčami naj bi bili tudi novinarji.
Po navedbah Birda je tožilstvo lani odredilo prisluškovanje Georgiju Georgievu, voditelju nevladne organizacije Boec in enemu od obrazov množičnih protestov v Sofiji, ki so jih podžgale predvsem korupcijske afere vlade Bojka Borisova.
Ko so spremljali telefonske klice Georgieva, so prisluškovali tudi njegovim pogovorom s predstavniki civilne družbe in novinarji. Na seznamu so bili sodelavca tiskovne agencije AFP Vesela Segreva in fotoreporter Nikolaj Dojčinov, voditeljica televizijske postaje Eurocom Ljuba Kulezič in večkrat nagrajeni preiskovalni novinar neprofitnega preiskovalnega medija Bivol Dimitar Stojanov.
Prisluškovanje je tožilstvo odobrilo zaradi suma organiziranja državnega udara in upora, za kar je v Bolgariji predvideno do deset let zaporne kazni, je poročal Bird.
Dimitar Stojanov je v tistem obdobju za Bivol pripravljal preiskovalno zgodbo o trgovini z orožjem, v katero je bila domnevno vpletena tudi Bolgarska razvojna banka, ki je v državni lasti. Kot je pojasnil urednik Bivola Atanas Čobanov, je Stojanov med preiskovanjem sicer skrbel za varno komuniciranje, vseeno pa so v uredništvu zaskrbljeni: »Ne vemo, koliko so ga nadzirali in ali so zato morebiti ogroženi tudi njegovi viri in komunikacija.«
Razkritje so zaradi prisluškovanja poimenovali bolgarski Watergate. Mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja je že pozvala k neodvisni preiskavi pravne upravičenosti takšnega sledenja in snemanja pogovorov.
V preteklosti so Stojanova že nadzorovali, prav tako so mu sledili in vlomili v stanovanje, ko je pripravljal zgodbo o izginotju 26 milijonov evrov denarne pomoči iz skladov EU, namenjene za državljane, ki živijo v revščini. Grozili so tudi drugim članom uredništva Bivola, ki je član novinarske mreže OCCRP.