Maja Čakarić

Politični pritiski in pandemija spodkopavajo delovanje novinarjev. Forum za informiranje in demokracijo je zato objavil poročilo z naslovom Novi program novinarstva, ki se osredotoča na trajnostni razvoj medijev in stabilnejšo prihodnost.

Forum za informiranje in demokracijo je v sredo objavil poročilo o trajnostnem razvoju novinarstva z naslovom A New Deal for Journalism (Novi program novinarstva). Prelomni načrt med drugim predvideva, da bi vlade v prihodnje najmanj 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda namenile za podporo novinarstvu v času, ko njegova družbena vloga slabi.

Pandemija koronavirusa je medijsko dejavnost in profesionalno novinarstvo še dodatno spodkopala, zato je forum novembra 2020 sklical delovno skupino 17 mednarodnih strokovnjakov, da bi v intervjujih s številnimi sogovorniki zastavili temelje za trajnostni razvoj medijev v prihodnosti.

Njihov dokument, Novi program novinarstva, se idejno zgleduje po širokopoteznih ukrepih programa New Deal, ki ga je za oživitev gospodarstva po veliki krizi leta 1933 zasnoval ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt. Tako je tudi delovna skupina Foruma za informiranje in demokracijo začrtala več predlogov, ki zadevajo medijsko svobodo, neodvisno novinarstvo, trajnostni model poslovanja in ugodno splošno gospodarsko klimo.

»Novinarji in javnost, ki ji služijo, ne potrebujejo tolažilnih nagovorov, ampak konkretne odločitve,« je dejal Rasmus Kleis Nielsen, vodja skupine in direktor Reutersovega inštituta na univerzi v Oxfordu. Delovna skupina je v svojem poročilu za stabilnejšo prihodnost in trajnostni razvoj neodvisnega profesionalnega novinarstva države pozvala, naj ostanejo zavezane spoštovanju človekovih pravic, in jim priporočila več možnih ukrepov.

Med drugim bi morale oblasti omogočiti pogoje za zagotovitev preglednosti lastništva medijev in njihovih dejanskih ekonomskih upravičencev, saj je le tako mogoče uveljavljati načela transparentnosti, protikorupcijskega delovanja in poslovne integritete.

Državam so še predlagali, naj zagotovijo poslovno okolje, ki bo olajšalo delovanje neprofitnih medijskih centrov in omogočalo ustvarjanje novih, ki bi delovali izključno v javnem interesu. Lahko bi denimo podprli uvedbo minimalne obdavčitve podjetij in del pobranih davkov razdelili med medije ali pa filantropskim organizacijam olajšali financiranje novinarstva.

K podpori kakovostnega novinarstva bi oblasti lahko pritegnile tudi državljane. Med drugim bi jim država lahko dala nepovratna sredstva v obliki vavčerja. Ob sklenitvi naročnine bi lahko imeli davčno olajšavo ali pa bi, denimo, del dohodnine namenili za donacijo medijem.

Kolektivno prizadevanje držav po svetu bi po priporočilih delovne skupine foruma oživilo medijski ekosistem in ga opremilo za prehod v digitalno dobo v času, ko so medijsko dejavnost okrnile posledice pandemije koronavirusa ter neposredni napadi na novinarje in medije.

V poročilu navajajo, da so javni mediji v številnih državah nenehno pod pritiskom. Proračuni uredništev se znižujejo, saj se znižujejo tudi prihodki, poleg tega v neodvisnost medijev posegajo politiki. Pri tem so posebej omenili Poljsko, Madžarsko in Slovenijo, kjer oblasti spodkopavajo vlogo medijev in ovirajo novinarje prek pravnih in drugih mehanizmov, pišejo v poročilu.

Prvi vrh Foruma za informiranje in demokracijo bo septembra ob boku zasedanja generalne skupščine Združenih narodov.

Novinarstvo prihodnosti potrebuje novo »pogodbo«