V načrtu za okrevanje po pandemiji le ohlapne zaveze k transparentnosti

Martin Mittendorfer

Mreža nevladnih organizacij Open Procurement je opozorila na nevarnost zlorab pri porabi 672,5 milijarde evrov evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji zaradi pomanjkanja transparentnosti v nacionalnih načrtih.

Foto: Unsplash

Slovenija je ena od 16 evropskih držav, ki so v načrtu za okrevanje po pandemiji podale le »ohlapne zaveze k javnemu objavljanju splošnih informacij o programu«, je v analizi nacionalnih načrtov ugotovila mreža evropskih nevladnih organizacij Open Procurement. Pri tem se je kar 20 izmed 22 analiziranih držav odločilo, da ne bodo objavile informacij o končnih prejemnikih evropskih sredstev, med njimi tudi Slovenija.

Mreža nevladnih organizacij, ki se zavzema za pregledno, pravično in učinkovito izvajanje javnega naročanja, je načrte 22 držav ocenjevala glede na zavezanost k aktivnemu objavljanju podatkov o porabi sredstev. Pri tem jih je zanimalo, ali bodo podatki zbrani na enotnem portalu v odprtem in dostopnem formatu, ali bodo zajemali informacije o končnih prejemnikih sredstev z razlago, za kaj jih bodo porabili, ter ali bodo poročila o izvajanju programa za evropsko komisijo in izsledki morebitnih revizij porabe javno objavljeni.

V slovenskem načrtu, ki predvideva porabo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, se je država zavezala, da bo informacije o porabi sredstev objavila na enotnem spletnem portalu. Toda mreža Open Procurement je v analizi ugotovila, da načrt ne vsebuje zaveze o objavi informacij v odprti in dostopni obliki, o objavi podatkov o končnih prejemnikih s pojasnili o porabi, prav tako ne zaveze o javni objavi poročil ali revizij. 

Kot je za Oštro pojasnil raziskovalec Transparency International Slovenia Sebastijan Peterka, se slovenski načrt osredotoča zgolj na obveščanje javnosti o posameznih projektih, promocijo načrta za okrevanje in odpornost ter pravila označevanja projektov s slogani in emblemi unije, »pozablja pa na transparentnost kot orodje za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti«.

Za komentar ugotovitev analize smo prosili tudi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je odgovorna za usklajevanje nacionalnega načrta z evropsko komisijo, vendar odgovora še nismo prejeli. Objavili ga bomo, ko ga dobimo.

Osem držav se je odrezalo še slabše od Slovenije, saj v načrt bodisi niso vključile niti zaveze o objavi splošnih informacij o porabi sredstev bodisi teh informacij ne bodo objavile na enotnem portalu.

Po podatkih, ki so jih zbrali pri mreži Open Procurement, se je najbolje odrezala Švedska, ki je v načrtu porabe evropskih sredstev edina predvidela javno objavo poročil za evropsko komisijo in morebitnih revizij porabe. Sledita ji Bolgarija in Romunija, ki sta edini predvideli javno objavo končnih prejemnikov sredstev.