Varno komuniciranje je naporno in nadležno, a danes nujno

Oštro

Ko se žvižgač obrne na novinarja, je pomembno, da smo novinarji do njega in tega, kar počne, odgovorni, je na pogovoru o zaščiti žvižgačev poudarila odgovorna urednica Oštra Anuška Delić.

Anuška Delić (levo) je v pogovoru poudarila, kako pomembno je, da novinarji svoje delo opravljajo na varen način. Foto: Črt Piksi

Zakaj moramo zaščititi žvižgače? Na to vprašanje so poskušali odgovoriti na novinarskem festivalu Naprej/Forward, ki je 16. in 17. marca potekal v Ljubljani. V četrtkovem pogovoru je sodelovala tudi Anuška Delić, odgovorna urednica Oštra, ki med drugim upravlja portal za varno in anonimno posredovanje informacij Žvigač.si (trenutno je v postopku vzdrževanja, zato začasno ne deluje, op. a.).

Kot je v pogovoru dejala Delićeva, je od trenutka, ko se vir, pa naj bo to žvižgač ali kdorkoli drug, obrne na novinarja, ključno, da so novinarji do njega in tega, kar počne, odgovorni. Pojasnila je, da ima Oštro visok standard varnosti dela in komuniciranja: »Včasih smo temu rekli, nič nas ne sme presenetiti, in tega se na Oštru še vedno držimo.« 

Kot je dejala, so novinarji Oštra pri tem zelo dosledni, četudi je »naporno, nadležno in dolgotrajno, a pogosto sodelujemo z novinarji, ki so veliko bolj ogroženi od nas, in skupaj delamo na temah, ki so verjetno bolj občutljive, kot je bila katerakoli zgodba kdaj v Sloveniji, zato enostavno moramo biti odgovorni tudi do njih in skupnega dela,« je povedala Delićeva, ki je sodelovala pri več mednarodnih projektih, ki so temeljili prav na razkritjih žvižgačev. 

Žvižgači so s tem, ko opozorijo na nepravilnosti, izpostavljeni različnim pritiskom, diskreditacijam, sodnemu pregonu in drugim povračilnim ukrepom. Moderatorka pogovora, novinarka Pop TV Alenka Marovt je glede tega opozorila, da v Sloveniji še nimamo zakona o zaščiti žvižgačev, čeprav bi moral biti sprejet do konca leta 2021, saj je evropska direktiva o žvižgačih začela veljati decembra. 

Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenia je ob tem opozoril, da je zakonska zaščita ključna, a sprejeti zakon predstavlja le od 10 do 20 odstotkov končne poti. »Brez implementacije v praksi, pa ne samo v javni upravi, tudi v podjetjih in organizacijah, ki bodo morali zagotoviti notranje sisteme za zaščito prijav, ne bo šlo. Ogromno naporov je tudi na strani ozaveščanja in nadzora, brez katerega bo zakonodaja mrtva črka na papirju,« je dejal.

Kot je pojasnil Alvaro De Elera iz kabineta podpredsednice evropske komisije Vere Jourove, Slovenija sicer ni edina država članica, ki omenjene direktive še ni prenesla v nacionalni pravni red. Ob tem je zatrdil, da komisija natančno spremlja aktivnosti držav, ki zaostajajo pri implementaciji direktive.