Države EU zamujajo s pravno zaščito žvižgačev

Samo Demšar

Osnutek predloga slovenskega zakona o zaščiti prijaviteljev kršitev prava Unije je po zagotovilih pravosodnega ministrstva do 10. januarja v strokovnem in medresorskem usklajevanju.

Foto: Unsplash

Evropski parlament in svet EU sta leta 2019 sprejela direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Namen direktive je določiti skupne minimalne standarde za zagotavljanje zaščite prijaviteljev, med drugim na področjih javnega naročanja, javnega zdravja in varstva okolja.

Države članice bi morale svojo zakonodajo uskladiti z direktivo do 17. decembra letos. Po podatkih mednarodne mreže za zaščito žvižgačev Whistleblowing International Network (WIN) in mednarodne organizacije za preprečevanje korupcije Transparency International (TI) je to pravočasno storilo le pet držav, Švedska, Danska, Portugalska, Malta in Litva. Zakoni so trenutno še v obravnavi v Franciji, Estoniji in na Nizozemskem.

Slovenija je ena od enajstih držav, ki so doslej pripravile samo predlog zakona. Ministrstvo za pravosodje je namreč 9. decembra, na mednarodni dan boja proti korupciji, objavilo osnutek predloga zakona o zaščiti prijaviteljev, s katerim bodo uzakonjene določbe direktive, in ga predalo v strokovno in medresorsko usklajevanje. Poteka tudi javna razprava o predlogu; zainteresirani lahko komentarje oddajo do 10. januarja. 

V letošnjem poročilu organizacij WIN in TI o zaščiti žvižgačev so opozorili, da je bil zakonodajni postopek v Sloveniji razmeroma netransparenten in nevključujoč, saj ni jasno, ali je poleg komisije za preprečevanje korupcije in TI sodelovala še katera civilnodružbena organizacija. Pojasnili so, da je pravosodno ministrstvo v začetku leta 2020 napovedalo obsežno strokovno razpravo in vsebinsko usklajevanje z institucijami, ki se kakorkoli ukvarjajo z zaščito žvižgačev. Toda ministrstvo v Janševi vladi je nato zgolj sporočilo, da bodo v prenos direktive v nacionalno zakonodajo vpeli številne deležnike.

Žvižgači v Sloveniji so zaščiteni le delno, in sicer z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je državni zbor sprejel leta 2010, a ta ne zagotavlja celostne zaščite žvižgačev, sta še poročali organizaciji. 

Čeprav zamude pri prenosu evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo niso neobičajne, se avtorji poročila sprašujejo, ali države članice EU zaščito žvižgačev sploh jemljejo resno. 

Po njihovem mnenju lahko odlašanje s sprejetjem zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, privede do maščevanja nad žvižgači. Ti še naprej niso ustrezno zaščiteni pred političnimi pritiski in grožnjami, zato morebitne kršitve in nepravilnosti, ki ogrožajo človeška življenja, planet ali dostop do javnega denarja, ostajajo nerazkrite.