Zatiranje ruskih medijev
uredništvo Oštra
—
Uredništvo Oštra na svetovni dan medijev poziva ruske oblasti, naj spoštujejo in zaščitijo svobodo medijev.
Vir: Investigace.cz/arhiv Romana Anina
Rusija je leta 1998 podpisala evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki vsem državljanom zagotavlja pravico do svobode izražanja in »prejemanja in posredovanja informacij ter idej brez vmešavanja javne oblasti«.
Ruski neodvisni mediji, še posebej preiskovalno novinarstvo, so močno ogroženi. Vladimir Putin, ruski predsednik, od prevzema oblasti pritiska na neodvisne medije z zakonodajnimi omejitvami, spremembami medijskega lastništva, globami in kazenskimi ovadbami. Zaradi take politike se je ruska medijska krajina popolnoma spremenila, v njej prevladujejo mediji, ki jih nadzirajo država ali Putinovi dolgoletni prijatelji.
Najvplivnejši televizijski kanali pripadajo bodisi državi (na primer RT in Rossiya) bodisi medijski hiši National Media Group. To nadzoruje Jurij Kovalčuk, ki ga je ameriško finančno ministrstvo označilo za »osebnega bančnika visokih ruskih uradnikov, vključno s Putinom«. V zadnjem desetletju se je spremenilo tudi lastništvo glavnih ruskih časopisov in spletnih medijev, kar je privedlo do odstopa ključnih urednikov in novinarjev ter cenzure v nekoč neodvisnih medijih.
V Rusiji pa je v zadnjih letih znova oživelo preiskovalno novinarstvo, pri čemer so ene izmed najboljših preiskovalnih zgodb razkrili novi mediji. A v zadnjih mesecih so se napadi Kremlja na branike neodvisnih medijev stopnjevali.
Napad na Romana Anina in IStories
Ruska tajna služba (FSB) je 9. aprila preiskala stanovanje Romana Anina, uglednega preiskovalnega novinarja in odgovornega urednika ruskega neprofitnega medija IStories. Anin je vodil več prelomnih preiskav organiziranega kriminala in korupcije v Rusiji ter za svoje zgodbe prejel prestižne domače in mednarodne nagrade.
Tajna služba mu je zasegla vse elektronske naprave, zvezke, telefonske kartice in dokumente, preiskali pa so tudi pisarne medija IStories. Ničesar od zaseženega niso vrnili. Po sedemurni preiskavi so Anina odpeljali na zaslišanje. Anin je trenutno priča, vendar bi lahko postal tudi osumljenec in obdolženec, zaradi česar bi ga lahko zaprli za štiri leta.
Pretveza za preiskavo je pet let star kazenski postopek, ki so ga oblasti začele na pobudo Olge Rožkove, nekdanje žene vodje državne naftne družbe Rosneft Igorja Sečina, ki je eden najvplivnejših ljudi v Rusiji. Rožkova je Anina obtožila, da je brez dovoljenja uporabil fotografije z njenega instagram računa za zgodbo o razkošni jahti St. Princess Olga.
Dokumenti iz kazenskega postopka kažejo, da so ruske varnostne službe ta primer uporabile kot pretvezo za nadzor Anina v zadnjih nekaj letih, med drugim so prestrezali njegove klice in spletno komunikacijo in mu vdirali v elektronsko pošto.
Ti nesorazmerni ukrepi zaradi Aninove uporabe javno objavljene fotografije pomenijo kršitev njegove svobode izražanja in pritisk oblasti na medije.
Napad na študentsko revijo Doxa
Organi pregona so 14. aprila vdrli v pisarno neodvisne študentske revije Doxa. Poleg tega so preiskali stanovanja njenih urednikov Armena Aramjana, Natalije Tiškevič, Vladimirja Metelkina in Ale Gutnikove ter stanovanja dveh staršev urednikov. Po preiskavi so urednike pridržali in odvedli pred preiskovalni odbor.
Aramjana, Tiškevičevo, Metelkina in Gutnikovo so oblasti pozneje obtožile »vpletenosti mladoletnikov v nevarne dejavnosti«, zaradi česar jim grozi tri leta zapora. Obtožnica temelji na videoposnetku, ki ga je Doxa objavila januarja. V njem so predstavili nezakonite grožnje vodstev univerz študentom pred protesti v podporo aktivistu Alekseju Navalnemu. V uredništvu Doxe so video na zahtevo zvezne službe za nadzor komunikacij (Roskomnadzor) odstranili, pozneje pa so se na to pritožili.
Aramjan, Tiškevičeva, Metelkin in Gutnikova so trenutno v priporu.
Napad na Meduzo
Rusko ministrstvo za pravosodje je 23. aprila največji neodvisni ruski spletni medij Meduza razglasilo za »tujega agenta«. Ta status, ki so ga ruske oblasti uvedle nedavno, medijem nalaga vrsto omejitev, če jih ne bi upoštevali, pa jim grozijo visoke globe, blokade spletnega mesta in kazenski pregon novinarjev.
EU je odločitev ruskih oblasti obsodila in izjavila, da »tako imenovani zakon o tujih agentih prispeva k sistematičnemu kršenju temeljnih svoboščin in omejuje civilno družbo, neodvisne medije in pravice politične opozicije v Rusiji«.
»Skrb vzbujajoče je, da ruske oblasti še naprej omejujejo delo neodvisnih medijskih platform, pa tudi posameznih novinarjev in drugih medijskih akterjev. To je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Rusije in zavezami o spoštovanju človekovih pravic,« je v odzivu še navedla evropska služba za zunanje delovanje.
Ti napadi in več kot ducat restriktivnih zakonov, ki jih je Rusija sprejela proti svobodi izražanja v zadnjem desetletju, kažejo, da namerava Kremelj utišati neodvisne medije in ruske državljane prikrajšati za verodostojne informacije. Na svetovni dan svobode medijev izražamo solidarnost z ruskimi kolegi iz IStories, Doxe, Meduze in drugih neodvisnih ruskih medijev, ki niso klonili pod nezaslišanimi pritiski, temveč še naprej trdo delajo in tiste z družbeno močjo kličejo k odgovornosti.
