43. teden na Razkrinkavanju

Avtorji: Matej Zwitter, Matej Simič, Meta Gantar

---

TRDITEV

Medtem pa so vse glasnejše govorice, da naj bi storilec, ki sicer prihaja iz države z eno najvišjih stopenj kriminala na svetu, dvojni umor zagrešil tudi zaradi duševnih težav.

---

OCENA

---

Foto: Policijska postaja v Trstu. Foto: Sailko [CC BY 3.0 (https://creativecommons.org/licenses/by/3.0)]

Dan po umoru dveh policistov na tržaški policijski postaji je televizija Pop TV v osrednji informativni oddaji 24 ur objavila reportažo z naslovom »Dan po streljanju v Trstu«. Že v napovedi prispevka in nato še enkrat v prispevku so izpostavili narodnost domnevnega storilca. V zaključnem stavku so kot možen razlog za dvojni umor navedli domnevne duševne težave, v isti sapi pa poudarili, da domnevni storilec prihaja iz države »z eno najvišjih stopenj kriminala na svetu«, Dominikanske republike.

Uporabili so točna podatka o državljanstvu domnevnega storilca in stopnji kriminala v Dominikanski republiki. Toda navajanje teh podatkov zunaj njunega konteksta lahko vodi do nepravilnega sklepa, da je bilo to dejanje povezano s storilčevo nacionalno pripadnostjo. Poleg tega je novinarka pri opisu Dominikanske republike zgolj pavšalno poudarila visoko stopnjo kriminala. Prispevek smo zato označili za pristranski.

Podrobneje: Narodnost v tržaškem dvojnem umoru ni imela vloge

---

TRDITEV

Od danes naprej bomo na stojnicah po Sloveniji zbirali podpise za spremembo ustave.

---

OCENA

---

Foto: Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB, med zbiranjem podpisov na eni izmed stojnic. Foto: Sanja Gornjec/STA

»Od danes naprej bomo na stojnicah po Sloveniji zbirali podpise za spremembo ustave,« so na twitterju zapisali v stranki Alenke Bratušek (SAB). V ustavo bi radi zapisali, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole.

Z vprašanjem, ali državljani lahko z zbranimi podpisi spremenijo ustavo, se je na nas obrnil bralec.

»Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volivcev,« piše v 168. členu ustave. 

»Če predlog o spremembi ustave v državni zbor vložijo volivci, pomeni, da ga ta mora obravnavati, ne pa tudi sprejeti. Predlog sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Če je predlog volivcev zavrnjen, je s tem postopek za spremembo ustave končan,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil ustavni pravnik dr. Igor Kaučič.

Predlog za spremembo ustave lahko v presojo državljanom na ustavnem referendumu pošlje trideset poslancev, volivci pa tega ne morejo zahtevati.

Objava SAB na twitterju sicer drži, vendar bralcu ne prikaže celotne »poti« do spremembe ustave: stranka s podpisi ne bo poskušala spremeniti ustave, temveč bodo ti njeno orodje za pritisk na druge poslance državnega zbora, naj glasujejo za razpis posvetovalnega referenduma. Objavo smo zato označili za pristransko, saj stranka s pozivom zavaja podpisnike, da bodo njihovi podpisi spremenili ustavo.

Podrobneje: Peticija stranke SAB kot orodje pritiska na druge poslance

---

TRDITEV

V ustavi nikjer ne piše, da mora Slovenija tujcem zagotavljati primerno stanovanje, pa vendarle hitreje kot svojim državljanom primerna stanovanja zagotavlja ilegalnim migrantom. Za vsakega od teh se vedno najde prostor v azilnem domu, medtem ko vedno primanjkuje prostora za študente v študentskih domovih.

---

OCENA

---

Foto: Zmogljivosti za študente so sicer omejene, vendar njihovo povečanje oziroma zmanjšanje ni povezano s številom nastanitev za migrante. Foto: Unsplash

Poslanka SNS Lidija Ivanuša je na 11. redni seji trdila, da v ustavi ne piše, da mora država tujcem zagotavljati primerno stanovanje, a jih hitreje kot za svoje državljane zagotavlja za ilegalne migrante. »Za vsakega od teh se vedno najde prostor v azilnem domu, medtem ko vedno primanjkuje prostora za študente v študentskih domovih,« je dodala.

Ustava ne določa, da mora Slovenija zagotavljati primerno stanovanje tujcem, kot je trdila poslanka. To od države zahtevata slovenska zakonodaja in mednarodna konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1992.

Tujci, ki pri nas nimajo urejenega prebivanja ali so v državo vstopili na nedovoljen način, nimajo pravice do stanovanja ali druge nastanitve. Tisti, ki so zaprosili za mednarodno zaščito ali so jo že pridobili, pa so nastanjeni v azilnem domu oziroma v integracijskih hišah in v stanovanjih.

Zmogljivosti za študente so sicer omejene, vendar njihovo povečanje oziroma zmanjšanje ni povezano s številom nastanitev za migrante. 

Trditev smo označili za neutemeljeno.

Podrobneje: Migranti in študenti ne kandidirajo za iste postelje

---

TRDITEV

Migracije niso pravica, imeti domovino pa je pravica!

---

OCENA

---

Foto: Termin domovina se v pravni terminologiji ne pojavlja pogosto. Foto: Tamino Petelinšek/STA

»Migracije niso pravica, imeti domovino je pravica,« je besede predsednika Domovinske lige (DOM) Bernarda Brščiča na svojem profilu na twitterju zapisala Norma Korošec.

Pravica do svobode gibanja oziroma »pravica do migracij«, kot so se izrazili v stranki DOM, je v Sloveniji urejena z ustavo, opredeljuje pa jo tudi več mednarodnih aktov. Razen v izjemnih primerih, kadar gre za varovanje države, naravne nesreče in podobno, gibanje ni omejeno, s tem pa je tudi povsem neodvisno od privolitve koga drugega. 

Pravica do domovine pa ni zapisana ne v ustavi ne v ključnih aktih s področja človekovih pravic. 

Trditev predsednika stranke DOM Bernarda Brščiča ne drži.

Podrobneje: Domovina ni človekova pravica, svoboda gibanja je

Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.