Domovina ni človekova pravica, svoboda gibanja je
Avtor: Matej Simič
Termin domovina se v pravni terminologiji ne pojavlja pogosto. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Migracije niso pravica, imeti domovino je pravica,« je besede predsednika Domovinske lige (DOM) Bernarda Brščiča na svojem profilu na twitterju zapisala Norma Korošec.
Imeti domovino ni pravica
»Domovina se v zakonska besedila umešča redkokdaj. V slovenskem pravnem redu jo najdemo v zakonu o žrtvah vojnega nasilja,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil dr. Saša Zagorc s pravne fakultete v Ljubljani. Pravna vez med posameznikom in državo obstaja v obliki državljanskega ali rezidenčnega statusa, ustava pa ne zagotavlja pravice do državljanstva.
Načine in pogoje za pridobitev državljanstva ureja zakon o državljanstvu Republike Slovenije, »a gotovo ne moremo govoriti, da ta pravica pripada vsem kot človekova pravica,« pravi Zagorc.
Pravico do državljanstva sicer podeljujejo nekateri mednarodni dokumenti. Med njimi je splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki v 15. členu pravi, da ima vsakdo pravico do državljanstva, vendar ta, kot je pojasnil Zagorc, ni formalno zavezujoč pravni akt. Pravice do domovine deklaracija ne omenja.
Otrokom kot posebej ranljivi skupini daje pravico do pridobitve državljanstva tudi 24. člen mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki prav tako velja v Sloveniji.
Imeti svobodo gibanja je pravica
»Namesto pravice do migracij se v pravu uporablja pojem svoboda gibanja, ki pripada vsem posameznikom,« je pojasnil Zagorc. To pravico – v nasprotju s pravico do državljanstva oziroma domovine – ureja najvišji pravni akt v državi, ustava.
»Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne,« piše v 32. členu ustave. Omejevanje te pravice je dovoljeno le v izjemnih primerih omejiti z zakonom, še določa ustava. »Zakonite migracije so nedvomno del svobode gibanja, nezakonite pa le izjemoma, na primer takrat, ko begunec zaradi izrednih razmer nima veljavnih dokumentov,« je razložil Zagorc.
Ob tem je še dodal, da svobodo gibanja v 45. členu ureja tudi listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta, je opozoril, da to pravico urejata tudi 13. in 14. člen splošne deklaracije o človekovih pravicah. Prvi določa, da ima vsakdo pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča v določeni državi, drugi pa, da ima vsakdo »pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem«, razen če gre za pregon, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih.
Pri tem pa tudi 12. člen mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vsem, ki so »zakonito na ozemlju kake države«, zagotavlja svobodo gibanja na ozemlju te države.
O domovini kot o stanovanju
Predsednik stranke Bernard Brščič je trditev, objavljeno na twitterju, za Razkrinkavanje.si pojasnil v krajšem filozofičnem odgovoru, katerega sklep se glasi, da je država lastnina državljanov in da vanjo nihče nima pravice vstopiti brez privolitve njenih lastnikov, torej državljanov: »Iz tega sledi, da ljudje nimajo pravice do migracij, kot nimajo pravice vlomiti v vaše stanovanje.«
Prilagamo celoten odgovor stranke DOM.
Pravica do svobode gibanja oziroma »pravica do migracij«, kot so se izrazili v stranki DOM, je v Sloveniji urejena z ustavo, opredeljuje pa jo tudi več mednarodnih aktov. Razen v izjemnih primerih, kadar gre za varovanje države, naravne nesreče in podobno, gibanje ni omejeno, s tem pa je tudi povsem neodvisno od privolitve koga drugega.
Pravica do domovine ni zapisana ne v ustavi ne v ključnih aktih s področja človekovih pravic.
Trditev predsednika stranke DOM Bernarda Brščiča ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.