Belgija obiska letovišč ni pogojevala z uporabo aplikacije
Avtor: Nejc Kirn
TRDITEV
Belgija je že poleti uvedla obveznost namestitve sledilne aplikacije kot pogoj za obisk priljubljenih letovišč.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
V Belgiji so aplikacijo za sledenje stikom uvedli šele konec septembra. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Belgija je že poleti uvedla obveznost namestitve sledilne aplikacije kot pogoj za obisk priljubljenih letovišč,« je 14. decembra tvitnila evropska poslanka Romana Tomc. Pod besedilo je dodala posnetek zaslona prispevka tiskovne agencije Reuters o tem, da je Belgija v poletnih mesecih vzpostavila sistem zaznavanja signalov mobilnih telefonov, da bi med epidemijo preprečila gnečo v obmorskih letoviščih.
Tomčeva je tvit objavila dan po tem, ko je vlada sprejela odlok o začasni delni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z virusom sars-cov-2, s katerim je prebivalcem osrednjeslovenske, goriške, obalno-kraške in gorenjske statistične regije omogočila prehajanje mej občin znotraj statistične regije, če imajo naloženo mobilno aplikacijo #Ostanizdrav.
Pri trditvi, da je Belgija uporabnikom aplikacije za sledenje stikom ponujala ugodnosti, se je Tomčeva sklicevala na članek agencije Reuters, ki je poročala, da je deset obmorskih okrožij uvedlo sistem za sledenje mobilnim telefonom, da bi omejili gnečo na tamkajšnjih plažah.
Toda ta sistem ni deloval na podlagi mobilne aplikacije. Kot so pojasnili na spletnem mestu belgijskega telekomunikacijskega podjetja Proximus, ki je za lokalne oblasti razvilo sistem, so o zasedenosti posameznih območij sklepali na podlagi podatkov, ki jih mobilni telefoni sporočajo ob povezavi na mobilno omrežje. Zagotovili so še, da so vsi podatki anonimizirani.
Lokalne oblasti prav tako niso prepovedovale vstopa na plaže, temveč so informacije o gostoti obiskovalcev prikazovale na spletnem mestu. Da bi se turisti lažje prostovoljno izognili krajem z večjo gnečo, so te na zemljevidu označile z barvami glede na zasedenost.
V mestu Ostend so oblasti med 6. in 9. avgustom zaradi omejevanja števila obiskovalcev resda uvedle obvezno registracijo za obisk plaž. Vendar tudi sistem registracije ni bil povezan z uporabo mobilne aplikacije za sledenje stikom, saj so registracijo omogočali prek spleta in telefona, v pisarnah turističnih organizacij ali na plaži.
Aplikacija za sledenje šele jeseni
Sicer pa je Belgija aplikacijo za sledenje stikom okuženih oseb objavila šele 30. septembra, torej je v poletnih mesecih še ni imela. Poleg tega belgijski odlok, ki ureja delovanje mobilne aplikacije za sledenje stikom, določa, da sta namestitev in uporaba aplikacije povsem prostovoljni. Predpis izrecno določa, da tisti, ki si aplikacije ne želijo namestiti, v primerjavi z uporabniki aplikacije ne smejo biti diskriminirani.
V uradu informacijskega pooblaščenca so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je merjenje števila telefonov na določeni lokaciji lahko zakonito, če je izvedeno z najmanjšim posegom v osebne podatke posameznika, kar običajno pomeni obdelavo anonimiziranih podatkov. O tem smo vprašali belgijski inštitut za javno zdravje, kjer so navedbo potrdili in pojasnili, da so anonimizirani tudi podatki o lokaciji mobilnih naprav, ki jih zbirajo.
V uradu informacijskega pooblaščenca so še poudarili, da ugotavljanje števila ljudi na določenih lokacijah samo po sebi ne pomeni tudi prepovedi dostopa do neke lokacije. To prav tako ne pomeni, da si morajo ljudje namestiti aplikacijo, da bi lahko dostopali do lokacij, oziroma da morajo imeti pametni telefon.
Uradu informacijskega pooblaščenca ni znano, da bi bila trenutno v kakšni državi članici EU uporaba aplikacije za sledenje stikom obvezna. Prav tako nimajo podatkov, da bi kakšna država članica uporabnikom aplikacije ponujala ugodnosti, kot je to storila slovenska vlada, ki je z uporabo aplikacije pogojevala prehajanje občinskih mej. Kot so pojasnili, je v nekaterih državah, denimo na Madžarskem in Poljskem, uporaba aplikacije obvezna za tiste, ki jim je bila odrejena karantena, ne pa za spremljanje stikov vseh uporabnikov.
Ko smo o tem spraševali na evropski komisiji, nam je vir, ki je želel ostati neimenovan, ker ni pristojen za dajanje takih pojasnil, dejal, da nimajo podatkov o tem, da bi katera evropska država, vključno s Slovenijo, uporabnikom v zameno za uporabo aplikacije ponujala kakršnekoli ugodnosti.
Pravno nezavezujoče usmeritve evropske komisije o varstvu osebnih podatkov uporabnikov aplikacij, ki so namenjene ukrepanju proti pandemiji covida-19, določajo, da bi morala biti uporaba aplikacije prostovoljna, pri tem pa tisti, ki si je ne naložijo, ne bi smeli trpeti negativnih posledic.
Tudi evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP) je v zvezi s tem oblikoval stališče, da bi morala biti uporaba aplikacij za sledenje stikom prostovoljna. Prav tako je priporočil, da posamezniki, ki takšnih aplikacij ne uporabljajo ali jih ne morejo uporabljati, ne smejo biti v slabšem položaju kot tisti, ki jih. Odbor je pojasnil, da so te smernice nezavezujoče in niso popolne, saj gre za splošne napotke tistim, ki aplikacije razvijajo in uveljavljajo. Morebitna presoja ustreznosti aplikacij mora biti individualna, so opozorili.
Evroposlanka Romana Tomc na naše vprašanje, kje je dobila podatek, da je Belgija »uvedla obveznost namestitve sledilne aplikacije kot pogoj za obisk priljubljenih letovišč«, ni odgovorila.
SKLEP
Evropska poslanka Romana Tomc je 14. decembra tvitnila, da je Belgija poleti kot pogoj za obisk priljubljenih letovišč uvedla obvezno namestitev aplikacije za sledenje okuženim. V objavi je delila tudi posnetek zaslona članka tiskovne agencije Reuters.
Vendar Reuters ni poročal o obvezni uporabi aplikacije, temveč o sistemu spremljanja gneče v desetih belgijskih obmorskih okrožjih. Obiskovalci letovišč niso potrebovali aplikacije, niti jim ni nihče prepovedal vstopa.
Lokalne oblasti so informacije o zasedenosti obmorskih krajev zbirale za obveščanje turistov na podlagi podatkov o povezavah mobilnih telefonov na omrežje, kot je na svojem spletnem mestu pojasnilo podjetje Proximus, ki je zanje razvilo sistem, ne prek aplikacije za sledenje stikom. Na temelju zbranih podatkov, ki so bili anonimizirani, so sklepali o zasedenosti posameznih območij.
Belgija je aplikacijo za sledenje stikom sicer uvedla šele 30. septembra, zato Belgijci poleti takšne aplikacije še niso mogli uporabljati. Uporaba aplikacije je prostovoljna. Tisti, ki si je ne naložijo, ne smejo trpeti negativnih posledic, določa tamkajšnji odlok.
V uradu informacijskega pooblaščenca so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da jim ni znano, da bi bila aplikacija za sledenje stikom v kakšni državi članici EU obvezna, oziroma da bi katera druga država ponujala ugodnosti tistim, ki si jo naložijo. So pa v nekaterih državah, kot sta Madžarska in Poljska, obvezne aplikacije za nadzor nad odrejeno karanteno.
Trditev evropske poslanke, da je Belgija poleti kot pogoj za obisk obalnih letovišč uvedla obvezno namestitev aplikacije za sledenje stikom okuženih s koronavirusom, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.