Bonitetne ocene Slovenije niso rekordne
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
»Imamo najboljše bonitetne ocene v zgodovini samostojne Slovenije.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na TV Slovenija trdil, da je vlada z ukrepi v času epidemije ohranila gospodarstvo. Foto: Nebojša Tejić/STA
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je 7. februarja v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija dejal, da ima Slovenija najboljše bonitetne ocene, odkar je samostojna. Počivalšek je odgovarjal na vprašanje novinarke o tem, kako komentira očitek, da je vladi kriza spolzela iz rok.
Po podatkih evropskega organa za vrednostne papirje in trge iz decembra 2020 tri mednarodne bonitetne agencije – Moody's, Standard and Poor's in Fitch Ratings – zasedajo 91 odstotkov trga bonitetnih ocen v Evropski uniji. Agencije z bonitetnimi ocenami ocenjujejo plačilno sposobnost držav, kar vpliva na to, kako ugodno se lahko države in podjetja zadolžujejo na finančnih trgih.
Podatki teh treh agencij kažejo, da ima Slovenija trenutno najvišje bonitetne ocene po letu 2012, in sicer AA- po podatkih Standard and Poor's, A po podatkih agencije Fitch ter A3 po podatkih Moody's. Toda država je imela pred avgustom 2012 višje ocene.
Agencija Moody's je plačilno sposobnost Slovenije bolje ocenila med novembrom 2000 in avgustom 2012. Agencija Standard and Poor's je Sloveniji namenila višjo bonitetno oceno od trenutne med majem 2006 in oktobrom 2011, agencija Fitch pa od maja 2003 do januarja 2012.
Vse tri agencije so plačilno sposobnost samostojne Slovenije prvič ocenile leta 1996. Od takrat je imela država najvišje bonitetne ocene med letoma 2006 in 2012, ne pa tudi trenutno, kot je dejal minister Počivalšek.
Agenciji Standard and Poor's in Fitch v času tretje vlade Janeza Janše, od marca lani, nista spremenili bonitetnih ocen za Slovenijo, agencija Moody's pa jo je oktobra lani povišala za eno stopnjo. Med razlogi so navedli zaključek privatizacije večjih bank in relativno hitro zniževanje zadolženosti države v zadnjih štirih letih. Opozorili pa so, da bo Slovenija zaradi pandemije imela proračunski primanjkljaj in da se bo javni dolg povečal. Vendar je oboje skladno s trendi v drugih državah s podobnimi bonitetnimi ocenami.
Vse navedene bonitetne ocene vključujejo sposobnost države za poplačilo tako dolgoročnih kot kratkoročnih dolgov. Vsaka od treh bonitetnih agencij sicer pri ocenjevanju plačilne sposobnosti držav uporablja svoj set ocen.
Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da se je minister Počivalšek skliceval na podatke ministrstva za finance. Toda podatki, ki so nam jih posredovali s finančnega ministrstva, se ujemajo s podatki bonitetnih agencij, da je imela torej Slovenija pred letom 2012 višje bonitetne ocene, kot jih ima danes.
V pregledu bonitetnih ocen z 19. februarja so na finančnem ministrstvu zbrali podatke agencij Moody's, Standard and Poor's in Fitch. Poleg teh treh so upoštevali tudi podatke bonitetne agencije DBRS Morningstar. Ta je šele novembra 2017 prvič podala bonitetno oceno Slovenije, trenutno pa plačilno sposobnost države ocenjuje najbolje od začetka ocenjevanja.
Ko smo ministrstvo za gospodarstvo seznanili s podatki, ki smo jih prejeli z ministrstva za finance, so Počivalškovo napako vendarle priznali: »Sprejemamo vaše ugotovitve in bomo v prihodnje natančneje komunicirali, saj obstaja možnost, da je prišlo do zmede pri poudarjanju visokih bonitetnih ocen in najnižjih obrestnih mer za zadolževanje.«
Po podatkih ministrstva za finance se je Slovenija v lanskem in letošnjem letu res zadolževala po rekordno nizkih obrestnih merah.
Trenutne bonitetne ocene Slovenije relativno dobre
Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnil ekonomist Bogomir Kovač, bonitetne ocene »dejansko krojijo finančne pogoje države pri zadolževanju na finančnih trgih«, ki je za tiste z nižjo bonitetno oceno dražje. Pri oblikovanju ocen najbolj upoštevajo trenutno zadolženost države in njeno sposobnost odplačevanja že obstoječih dolgov, pravi.
Pri tem je za državo pomembno, kako uspešno dosega ravnotežje med prihodki in odhodki proračuna ter med izvozom in uvozom. Kot je dejal Kovač, bonitetne ocene upoštevajo tudi predvideno gospodarsko rast države, saj ta pomembno vpliva na njeno zmožnost odplačevanja dolgov.
Trenutno so po Kovačevem mnenju bonitetne ocene Slovenije razmeroma dobre, kar je posledica državnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in politike Evropske centralne banke (ECB). Ta je namreč z izrednim programom nakupa vrednostnih papirjev zaradi pandemije covida-19 sprostila omejitve pri kupovanju državnih obveznic.
ECB lahko od finančnih institucij do marca 2022 odkupi 1850 milijard evrov dolga evropskih držav in podjetij, da bi državam evroobmočja olajšala zadolževanje pri mednarodnih finančnih institucijah. Veljavnost programa lahko tudi podaljša.
SKLEP
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je 7. februarja v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija trdil, da ima Slovenija najboljše bonitetne ocene v zgodovini samostojne države.
Toda to po podatkih treh vodilnih mednarodnih bonitetnih agencij, Moody's, Standard and Poor's in Fitch, ne drži. Samostojni Sloveniji so sicer prvič dodelile bonitetne ocene leta 1996, bolje kot danes pa so državo ocenile v različnih obdobjih med novembrom 2000 in avgustom 2012.
Ko smo ministrstvo za gospodarstvo seznanili s podatki bonitetnih agencij, so nam najprej odgovorili, da se je minister Počivalšek skliceval na podatke ministrstva za finance. Toda s tega ministrstva so nam poslali enake podatke bonitetnih agencij, kot smo jih zbrali sami.
Ko smo gospodarsko ministrstvo o Počivalškovi trditvi vprašali v drugo, so naposled priznali napako. Dodali so, da se je minister najbrž zmotil pri navajanju podatkov.
Izjava ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, da ima Slovenija najboljše bonitetne ocene, odkar je samostojna država, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
