Janševe vlade niso imele najvišjega indeksa demokratičnosti
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»In ko se že to govori o demokraciji, to je indeks demokracije v Sloveniji v času posamičnih vlad, vedno kadar sem jaz vodil vlado, smo bili višje kot takrat, kadar so kandidati iz vaših strank vodili vlado.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je na izredni seji 15. februarja dejal, da so z ukrepi samol v času epidemije za državljane storili več kot prejšnja vlada. Foto: Nebojša Tejić/STA
Predsednik vlade Janez Janša je 15. februarja na 61. izredni seji državnega zbora, ob robu neuspele konstruktivne nezaupnice, dejal, da je bil indeks demokratičnosti Slovenije vedno, kadar je vodil vlado, višji kot v času, ko so vlado vodile stranke sedanje opozicije.
Med govorom je pokazal sliko grafičnega prikaza indeksa demokratičnosti za Slovenijo med letoma 2006 in 2020. Indeks od leta 2006 meri analitični oddelek britanskega medijskega podjetja The Economist Group (EIU), ki izdaja tednik The Economist. Indeks EIU meri za 167 držav, njegovo vrednost pa določijo na intervalu od nič do 10, pri čemer višja vrednost pomeni večjo demokratičnost države.
Lani je Slovenija dosegla indeks 7,54 in se uvrstila na 35. mesto, kar je mesto višje kot v času vlade Marjana Šarca. Na prvem mestu je bila Norveška, sledili pa sta ji Islandija in Švedska. Na zadnjem mestu je bila Severna Koreja.
»Demokratičnost merimo v širšem smislu, pri tem pa upoštevamo več indikatorjev kot le delovanje vlade, ki je bila v tistem letu na oblasti,« je za Razkrinkavanje.si opozorila Emily Mansfield, glavna ekonomistka za območje Evrope pri EIU.
Indeks demokratičnosti držav določijo na podlagi 60 kazalnikov v petih kategorijah: volilni proces in pluralizem, civilne svoboščine, delovanje vlade, politična participacija in politična kultura. EIU poleg ocen kazalnikov, ki jih pridobijo na podlagi mnenj strokovnjakov, upošteva tudi javnomnenjske ankete, med katerimi sta World Values Survey in Eurobarometer.
Slovenija je najvišji indeks demokratičnosti (7,96) dosegla med prvo vlado Janeza Janše. Drugo najvišjo vrednost (7,88) je dosegla leta 2012, ko je Janša vlado vodil drugič, pa tudi 2013., ko je vlado prevzela Alenka Bratušek.
Višji indeks demokratičnosti kot lani je imela Slovenija v vladah Boruta Pahorja, Alenke Bratušek in v prvem letu vlade Mira Cerarja.
Največji padec indeksa Slovenije posledica bančne krize
Kot kažejo poročila EIU, višji indeksi demokratičnosti v času Janševih vlad niso bili posledica bolj demokratičnega delovanja vlade. Leta 2012 se denimo ocena delovanja vlade ni spremenila, indeks pa je bil višji zaradi večje politične participacije. Tako je bilo tudi lani, ko je bila ocena delovanja vlade najnižja, odkar EIU meri indeks.
Mansfieldova je pojasnila, da je bil indeks leta 2010, v obdobju po prvi Janševi vladi, nižji zaradi manjšega zaupanja javnosti v vlado in politične stranke. Leta 2012 je bil višji zaradi deleža žensk, ki so bile izvoljene v parlament, saj je ta prvič presegel 20 odstotkov. Nižji indeks leta 2014, ko je vlado vodila Bratuškova, pa je bil posledica bančne krize.
Toda lanski indeks ni bil višji po zaslugi Janševe vlade, temveč je bila to posledica njenega delovanja.
Mansfieldova je namreč pojasnila, da je bila končna ocena demokratičnosti Slovenije višja, ker je bila višja ocena za kategorijo politične participacije: »Majhno izboljšanje slovenskega indeksa za leto 2020 je bilo predvsem posledica večje pripravljenosti državljanov, da protestirajo proti dejanjem vlade.«
Ocena delovanja slovenske vlade se je v zadnjem letu zaradi strogih vladnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa znižala s 6,79 na 6,43, je poudarila. Skladno s trendi po svetu so imeli lani tudi slovenski državljani vse manjši občutek nadzora nad svojim življenjem.
V kabinetu predsednika vlade niso odgovorili, kako premier Janez Janša komentira naše ugotovitve, da višji indeks demokratičnosti v času Janševih vlad ni posledica večje demokratičnosti njegovih vlad.
SKLEP
Janez Janša je 15. februarja na 61. izredni seji državnega zbora, na kateri so poslanci glasovali o konstruktivni nezaupnici vlade, dejal, da je bil indeks demokratičnosti Slovenije vedno, kadar je on vodil vlado, višji kot v času premierjev iz vrst sedanje opozicije.
Indeks demokratičnosti od leta 2006 meri The Economist Intelligence Unit (EIU), in sicer na podlagi 60 kazalnikov v petih kategorijah.
Slovenija je imela najvišji indeks v letih 2006 in 2008, v času prve Janševe vlade, medtem ko je bil v času njegove druge vlade in vlade Alenke Bratušek, v letih 2012 in 2013, višji kot v obdobju drugih vlad.
Toda na podlagi indeksa demokratičnosti po besedah Emily Mansfield, glavne ekonomistke za območje Evrope pri EUI, ne moremo sklepati o bolj demokratičnem delovanju vlade. Indeks za Slovenijo je bil lani glede na leto 2019 namreč višji zaradi večje politične participacije državljanov, ki so se udeleževali protivladnih protestov.
Delovanje vlade je le ena izmed kategorij za pripravo indeksa demokratičnosti, indeks Slovenije v času Janševih vlad pa ni bil višji zaradi delovanja vlade, temveč zaradi angažiranosti državljanov.
Trditev predsednika vlade Janeza Janše, da je bil indeks demokratičnosti Slovenije najvišji, kadar je sam vodil vlado, ne drži. Predsednik vlade je podatke predstavil zavajajoče. Njegovo trditev, da je bil indeks demokratičnosti Slovenije vedno, kadar je on vodil vlado, višji kot v času, ko so vlado vodile stranke sedanje opozicije, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
