Ukom je STA spraševal o uredniških odločitvah
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
»Ukom ni nikoli direktorja STA spraševal po zgoraj navedenih vprašanjih, res pa direktor med drugim ni odgovoril na vprašanja, koliko je stal oglas v časniku Dnevnik in koliko novih naročnikov je STA dobila zaradi tega oglasa.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Med 14. oktobrom in 30. novembrom lani je Ukom na STA naslovil skupno 12 dopisov z več kot 36 zahtevami za vpogled v poslovne dokumente agencije. Foto: Nebojša Tejić/STA
Vlada je 8. marca na uradnem twitter profilu pod ključnikom #StopDezinformacijam objavila fotografijo z izjavo direktorja slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča in komentarjem te izjave.
Veselinovič je istega dne za Tednik na TV Slovenija dejal, da je vladni urad za komuniciranje (Ukom) od agencije zahteval, naj posreduje pojasnila, »zakaj je en članek daljši od drugega, zakaj smo pisali o nekom tako, o drugem pa drugače, in seveda na to nismo odgovorili«.
Vlada je v objavi na twitterju trdila, da Ukom o tem ni nikoli spraševal STA, »res pa direktor med drugim ni odgovoril na vprašanja, koliko je stal oglas v časniku Dnevnik in koliko naročnikov je STA dobila zaradi tega oglasa«.
Vladni tvit so delili številni uporabniki twitterja, tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija in predsednik vlade Janez Janša.
Ukom zanika svojo oktobrsko zahtevo
Decembra lani smo na Razkrinkavanju.si preverjali Urbanijevo trditev, da ima Ukom pravico do vpogleda v praktično vse dokumente poslovanja STA. Vladni urad je namreč 22. oktobra od direktorja STA Bojana Veselinoviča med drugim zahteval podatke o številu opravljenih intervjujev s pevci zabavne glasbe in primerjavo dolžine vseh teh intervjujev, kaže dopis Ukoma.
Zahteval je tudi pojasnila o uredniških odločitvah agencije, denimo, zakaj niso objavili podatka o številu zaposlenih, ki so nasprotovali objavi odziva STA na tvit premierja Janeza Janše, da je nacionalna tiskovna agencija »nacionalna sramota, eklatantna zloraba imena, ki ga nosi«.
Že takrat smo poročali, da je Ukom od STA zahteval podatke o uredniških odločitvah agencije.
Ugotovili smo, da Ukom nima pravice do vpogleda v vso dokumentacijo nacionalne tiskovne agencije. Urbanijevi trditvi smo po metodologiji Razkrinkavanja.si dali oceni ne drži in manipulacija.
Ukom je namreč s temi vprašanji presegel svoja pooblastila, odgovorov nanje pa mu agencija zaradi posebnega statusa, svoje avtonomije in neodvisnosti, ki ji jo podeljuje zakon o STA, ni dolžna posredovati.
Kot je decembra lani za Razkrinkavanje.si pojasnila strokovnjakinja za medijsko pravo iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, odvetnica Nataša Pirc Musar, Ukom po pogodbi z STA nima pravice do sistemskega preverjanja poslovanja agencije.
Ukom ima po javno objavljeni pogodbi pravico do vpogleda v vso finančno, pravno in vsebinsko dokumentacijo o izvajanju javne službe, ustanovitelj agencije, to je država oziroma vlada v njenem imenu, pa ima po zakonu o gospodarskih družbah pravico do vpogleda v vse knjige in spise.
Toda vlada ni Ukoma nikoli uradno pooblastila za predstavnika ustanovitelja STA, vladni urad tako nima pravne podlage, po kateri bi lahko zahteval vpogled v dokumente agencije.
»Brez zadržkov ugotavljam, da je bil namen Ukoma pri določenih zahtevah izrazito preširok, recimo pri dolžini intervjujev, številu znakov, objektivnosti poročanja o Janševem tvitu in raznih vprašanjih, iz katerih je razvidno, da želi Ukom poseči v neodvisnost uredniške politike STA,« je decembra poudarila Pirc Musarjeva.
V začetku decembra lani je vladna služba za zakonodajo objavila pravno mnenje o financiranju tiskovne agencije, v katerem je pojasnila, da tej zakon o STA zagotavlja neodvisnost in samostojnost tudi v razmerju do ustanovitelja: »Republika Slovenija in v njenem imenu vlada oziroma urad od STA ne bi smela zahtevati informacij, katerih podajanje bi lahko krnilo prej navedena načela.«
Podatke o tržni dejavnosti lahko zahteva vlada
Ukom je v dopisu 29. oktobra lani od STA zahteval še podatke o ceni oglasa, ki ga je agencija objavila v Dnevniku, o pričakovanem povečanju števila naročnikov in pojasnilo, zakaj so oglaševali prav v tem časniku.
Vlada je v tvitu, objavljenem 8. marca letos, prek twitterja razširila tudi Ukomovo trditev, da direktor STA ni odgovoril na vprašanji o ceni oglasa in številu novih naročnikov.
Na STA so za Razkrinkavanje potrdili, da niso odgovorili na Ukomove zahteve po pojasnilih o oglaševanju, saj je med drugim tudi vladna služba za zakonodajo ugotovila, da lahko samo vlada, ki izvršuje pravice države kot edinega družbenika, zahteva informacije o financiranju tržne dejavnosti agencije.
STA ima s časnikom Dnevnik sklenjeno pogodbo za uporabo fotografij, ki jih zagotavlja agencija, so še pojasnili za Razkrinkavanje.si. Plačilo se po pogodbi delno kompenzira z oglasnim prostorom v časniku.
STA je oktobra lani kot odziv na tvit predsednika vlade, da je STA nacionalna sramota, v Dnevniku objavila celostranski oglas. Račun, ki so nam ga posredovali z agencije, kaže, da je bila kompenzirana vrednost oglasa 1200 evrov.
Ukom smo vprašali, na podlagi česa je vlada tvitnila, da STA niso poslali zahtev, ki jih je v oddaji Tednik navedel Veselinovič. Odgovorili so: »Predlagamo, da še enkrat preberete vprašanja, ki jih je omenil direktor STA Veselinovič, in vprašanja, ki jih je Ukom naslovil na Slovensko tiskovno agencijo. Na ostala vprašanja smo vam že pred časom posredovali vse odgovore v zvezi s 6. členom pogodbe.«
S K L E P
Vlada je 8. marca na uradnem twitter profilu pod ključnikom #StopDezinformacijam objavila fotografijo z izjavo direktorja STA Bojana Veselinoviča in Ukomovim komentarjem te izjave. Veselinovič je namreč tistega dne v oddaji Tednik dejal, da je vladni urad za komuniciranje od agencije zahteval, naj mu posreduje pojasnila o dolžini člankov in razlogih za poročanje, na kar niso odgovorili.
V komentarju, ki ga je vlada razširila na twitterju, je Ukom trdil, da STA o tem ni nikoli spraševal, da pa Veselinovič ni pojasnil, koliko je stal oglas v Dnevniku in koliko novih naročnikov je prinesel tiskovni agenciji.
Na Razkrinkavanju.si smo decembra lani preverjali verodostojnost izjave direktorja Ukoma Uroša Urbanije, da ima vladni urad za komuniciranje pravico do vpogleda v tako rekoč vse dokumente agencije. Že takrat smo poročali, da je Ukom od STA zahteval, naj mu posreduje podatke o številu opravljenih intervjujev s pevci zabavne glasbe, primerjavo njihove dolžine in oceno o številu novih naročnikov, ki jih je STA pridobila po objavi oglasa v časniku Dnevnik.
Ugotovili smo, da Urbanijeva trditev ne drži, saj sta agenciji po zakonu o STA zagotovljeni avtonomija in neodvisnost. Ustanovitelj je upravičen le do podatkov, ki so nujni za presojanje ustreznega financiranja agencije, je takrat pojasnila strokovnjakinja za medijsko pravo iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, odvetnica Nataša Pirc Musar.
Na STA so potrdili, da Ukomu niso poslali podatkov o oglaševanju, saj je vladna služba za zakonodajo ugotovila, da je do teh podatkov upravičena samo vlada, ne pa tudi Ukom. To je za Razkrinkavanje.si že decembra potrdila Pirc Musarjeva.
Prav tako so pojasnili, da imajo z Dnevnikom sklenjeno pogodbo o uporabi fotografij STA, po kateri se plačilo delno kompenzira z oglasnim prostorom v časniku. Posredovali so nam račun, ki kaže, da je bila kompenzirana vrednost oglasa, o katerem je agencijo spraševal Ukom, 1200 evrov.
Ne drži, da Ukom od STA ni nikoli zahteval podatkov in pojasnil, o katerih je v oddaji Tednik govoril direktor agencije Bojan Veselinovič.
Vladni urad je 22. oktobra od STA zahteval, naj pojasni, koliko intervjujev so objavili z reperji in koliko s tistimi, ki so izdali nov CD, prosil pa je tudi za primerjavo dolžine »vseh teh intervjujev« in za pojasnila o posredovanju izjave STA javnosti v članku agencije. Vprašanja ustrezajo skrajšani različici, ki jo je Veselinovič podal v oddaji.
Na STA so potrdili, da Ukomu niso odgovorili na vprašanji o ceni oglasa v Dnevniku in novih naročnikih, ki bi bili posledica njegove objave, saj je vladna zakonodajna služba ugotovila, da vladni urad za komuniciranje do takšnih pojasnil ni upravičen.
Tvitu vlade po metodologiji Razkrinkavanja.si dajemo tudi oceno manipulacija.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
