Bruselj Sloveniji ni priporočil davčne razbremenitve dela
Avtor: Matej Zwitter
Davčna reforma, s katero bi razbremenili zgolj nizke in srednje visoke prihodke, bi zmanjšala dohodkovno neenakost, so ugotovili avtorji študije evropske komisije. Foto: Unsplash
»Bruselj: Slovenija naj razbremeni obdavčitev dela,« se je 29. avgusta glasil naslov novice Slovenske tiskovne agencije (STA), v kateri so povzeli ugotovitve študije evropske komisije o učinkih lanske davčne reforme v Sloveniji. Novico so z enakim naslovom povzeli nekateri drugi mediji, med njimi Siol.net, Svet kapitala in Demokracija, na podlagi naslova so o dozdevnih navodilih Bruslja razpravljali tudi na družbenih omrežjih.
Avtorji študije so ocenili, kako bi davčna reforma, ki jo je junija lani predlagalo finančno ministrstvo, vplivala na gospodarsko rast, dohodkovno neenakost in zaposlenost. Poleg tega so v študiji, ki so jo objavili avgusta, primerjali učinke davčne reforme z drugimi možnimi scenariji razporeditve davčnih bremen.
Študija komisije ne vključuje nobenih priporočil
Pri analizi so upoštevali rezultate ekonomskega modela QUEST, ki ga evropska komisija uporablja za simuliranje makroekonomskih učinkov politike, in modela EUROMOD, ki omogoča analizo učinkov davčnih sprememb na prihodke gospodinjstev.
Analiza je pokazala, da bi znižanje davkov na dohodke iz dela pospešilo gospodarsko rast, saj bi se povečali zaposlenost in potrošnja. Vendar avtorji iz generalnega direktorata evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve na podlagi tega niso oblikovali nobenih priporočil ali nasvetov, naj Slovenija davčno razbremeni delo, kot so članek naslovili na STA. Namen dokumenta je namreč zgolj informativen.
V službi evropske komisije za odnose z javnostmi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je dokument del serije raziskav, katerih namen je spodbujati razpravo o ekonomskih politikah. Navedli so, da so v njem izključno mnenja avtorjev študije in da ta »ne predstavljajo nujno uradnih stališč evropske komisije in jih ne bi smeli vzeti kot posebna priporočila [državam]«.
Na STA so v odgovoru za Razkrinkavanje.si zapisali, da to drži in da je navedba Bruslja v naslovu nerodna, »a gre za publicistično skrajšano navedbo«. Strinjali so se, da bi naslov res moral biti drugačen, pri čemer pa so poudarili, da je treba prebrati celotno vest. »Kdor jo je prebral, že zgolj njeno vodilo, je dobil prav vse informacije.«
V vodilu novice so poročali o ugotovitvah evropske komisije, da »visoka obdavčitev dela v Sloveniji zelo verjetno negativno vpliva na trg delovne sile in posledično na bruto domači proizvod«. Dodali so, da mednarodne institucije zato vladi svetujejo, »naj razbremeni obdavčitev dela in uvede rasti prijaznejšo davčno strukturo«.
Študija resda omenja priporočila mednarodnega denarnega sklada in organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v letih 2018 in 2019, vendar ne navaja ne uradnih ne neuradnih priporočil evropske komisije glede slovenske davčne reforme. Komisija priporočila državam članicam skladno s pogodbo o delovanju EU namreč izda po ustaljenem postopku, kadar ugotovi, da njihova ekonomska politika ni skladna s širšimi smernicami o ekonomski politiki držav članic in Unije.
Nepremičninski davek za hitrejšo rast
Državni zbor je oktobra lani sprejel novele treh zakonov, ki urejajo obdavčitev fizičnih oseb in podjetij. Spremembe so le delno upoštevale predloge finančnega ministrstva. To je predlagalo znižanje davčne stopnje v drugem in tretjem dohodninskem razredu s 27 na 26 odstotkov ter s 34 na 32 odstotkov. Poleg tega bi zvišali meje dohodninskih razredov in povečali splošno dohodninsko olajšavo, zaradi česar bi vsi dohodninski zavezanci plačevali nižje davke.
V sprejetem zakonu se je davčna stopnja v tretjem dohodninskem razredu znižala le za eno odstotno točko namesto dveh, meja najvišjega dohodninskega razreda pa je nižja od tiste v prvotnem predlogu.
Finančno ministrstvo je tudi predlagalo, da bi izpad prihodkov zaradi razbremenitve dela deloma nadomestili z dvigom obdavčitve dobička podjetij z 19 na 20 odstotkov in uvedbo minimalne davčne stopnje na dobiček podjetij v višini sedmih odstotkov. Pred tem so namreč podjetja z izkoriščanjem davčnih olajšav davek na dobiček lahko znižala pod to stopnjo. Prav tako bi dvignili obdavčitev prihodkov iz najemnin in davek na prihodke iz kapitala, denimo iz dividend in obresti.
V sprejetem zakonu je davek na dobiček ostal nespremenjen pri 19 odstotkih. Obdavčitev podjetij se je sicer v povprečju kljub temu dvignila, saj so poslanci upoštevali predlog finančnega ministrstva o uvedbi minimalne obdavčitve dobička. Podjetja, ki so pred uveljavitvijo zakona zaradi davčnih olajšav plačevala manj, morajo namreč po novem plačati najmanj sedem odstotkov davka.
Avtorji študije so analizirali vpliv davčne reforme, kakršno je predlagalo finančno ministrstvo, in ne spremenjene verzije, ki jo je kasneje sprejel državni zbor. Končne različice nove davčne zakonodaje avtorji niso preučevali, pojasnili so le, da je drugačna od predloga ministrstva za finance.
Z uporabo ekonomskega modela QUEST so ugotovili še, da bi dvig obdavčitve dobička podjetij, kot ga je predlagalo finančno ministrstvo, upočasnil gospodarsko rast, saj bi podjetja v splošnem manj investirala.
Namesto z dvigom davka na dobiček bi izpad dohodka zaradi davčne razbremenitve dela lahko nadomestili z uvedbo davka na nepremičnine, so ocenili avtorji študije. Rezultati njihovega modela kažejo, da bi imel nepremičninski davek manjši vpliv na gospodarsko rast, poleg tega pa bi prispeval k nižanju cen nepremičnin.
Uvedba davka na vse nepremičnine bi sicer najbolj prizadela tiste z nižjimi prihodki, so opozorili. To bi se po njihovem mnenju lahko zgodilo zaradi relativno enakomerno porazdeljenega lastništva nepremičnin med različnimi sloji prebivalstva ali zaradi zastarelih ocen njihove vrednosti.
Dohodninska reforma povečuje neenakost
Da bi ugotovili, ali bi koristi davčne reforme lahko razporedili bolj enakomerno, so avtorji analizirali štiri scenarije sprememb davčne politike. Po vseh štirih scenarijih bi namesto dviga davka na dobiček uvedli nepremičninski davek, razlikovali pa so se v spremembah dohodninske lestvice.
Po prvem scenariju bi ohranili spremembe, kakršne je predlagalo ministrstvo za finance. Po drugem bi namesto teh znižali davke zgolj za zaposlene z nizkimi in srednje visokimi prihodki, po tretjem pa bi znižali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Po četrtem scenariju bi odpravili splošno davčno olajšavo in namesto nje znižali davke za zaposlene z nizkimi in srednje visokimi prihodki.
Po prvem scenariju, v katerem bi upoštevali spremembe v dohodninski lestvici, ki jih je predlagalo finančno ministrstvo, bi se najbolj povečala neenakost, so pokazali rezultati ekonomskega modela EUROMOD. Največ koristi od nižjih davkov bi namreč imeli najbogatejši, so ugotovili avtorji.
Nasprotno bi lahko dosegli s četrtim scenarijem, po katerem bi odpravili splošno davčno olajšavo, do katere so zdaj upravičeni zavezanci v vseh dohodkovnih razredih, in jo nadomestili z znižanjem davka zgolj za zaposlene z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Takšna ureditev bi dohodkovno neenakost med sloji prebivalstva zmanjšala.
SKLEP
Na STA so v naslovu novice o izsledkih raziskave evropske komisije, ki je analizirala učinke lanske davčne reforme, poročali: »Bruselj: Slovenija naj razbremeni obdavčitev dela.«
Avtorji raziskave z generalnega direktorata evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve so na podlagi dveh ekonomskih modelov ugotovili, da bi davčna razbremenitev dela prispevala k hitrejši gospodarski rasti v Sloveniji. Rezultati modelov kažejo tudi, da bi bilo za povečanje gospodarske rasti bolj smiselno uvesti nepremičninski davek kot višjo obdavčitev dobička podjetij.
Prav tako so avtorji ugotovili, da bi sprememba dohodninske lestvice, kakršno je junija lani predlagalo finančno ministrstvo, povečala dohodkovno neenakost. Sklenili so, da bi z davčno razbremenitvijo nizkih in srednje visokih dohodkov to lahko zmanjšali.
Vendar avtorji v raziskavi niso podali nasvetov ali priporočil o tem, kako naj Slovenija zasnuje davčno reformo, kot je v naslovu novice poročala STA. Na evropski komisiji so pojasnili, da je študija namenjena spodbujanju razprave o ekonomski politiki, njenih zaključkov pa ni mogoče interpretirati kot priporočila.
Na STA so se strinjali, da raziskava ne predstavlja mnenja evropske komisije in da bi moral biti naslov drugačen. Pojasnili so, da gre za publicistično skrajšano navedbo in da je treba prebrati celotno vest.
Trditev »Bruselj: Slovenija naj razbremeni obdavčitev dela« ni podprta z informacijami iz študije evropske komisije, ki jo je tiskovna agencija povzela v novici, zato jo skladno z metodologijo Razkrinkavanja.si označujemo za neutemeljeno.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.