Stopnji smrtnosti zaradi gripe in covida-19 sta neprimerljivi
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Če ste povprečno zdrav človek, vas ta virus ne ogroža nič bolj kot podobni virusi, ki jih poznamo že od nekdaj.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Televizijski voditelj Marko Potrč je v objavi na facebooku, ki jo je delilo več kot 13 tisoč uporabnikov, covid-19 primerjal z gripo. Foto: Nebojša Tejić/STA
Televizijski voditelj Marko Potrč je 17. avgusta na svojem facebook profilu zatrdil, da covid-19 povprečno zdravih ljudi ne ogroža »nič bolj kot podobni virusi, ki jih poznamo že od nekdaj«, pri čemer je navedel gripo. V objavi, ki jo je delilo več kot 13 tisoč uporabnikov facebooka, je še zatrdil, da več kot 80 odstotkov okuženih novi koronavirus preboli kot rahel prehlad, enodnevni glavobol ali pa celo ne vedo, da ga imajo. Dodal je, da za skoraj vseh preostalih 20 odstotkov okuženih ta virus ne pomeni nič drugega kakor podoben potek bolezni kot pri gripi.
Potrč je na facebooku zapisal, da se je v objavi skliceval na podatke nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), mnenja tujih in mednarodno priznanih strokovnjakov ter predvsem na strokovnjake iz Slovenije, ki so privolili v pogovor z njim. Katere, v objavi ni navedel, saj po njegovem mnenju »na žalost živimo v času velikih pritiskov, ko se morajo strokovnjaki bati svoje mnenje povedati na glas«.
Televizijski voditelj je na facebooku še zatrdil, da povečujemo število testov za covid-19, da bi imeli »več okuženih na papirju«. Menil je, da s številom okuženih nato »dobesedno strašimo ljudi ter z njim celo utemeljujemo nove ukrepe, ki občutno vplivajo na našo svobodo, mnoge druge pravice in ekonomijo«.
Analizirali smo ključne trditve v Potrčevi objavi z dne 17. avgusta, ki jih je poudaril tudi sam in jih je bilo mogoče preveriti. Zaradi preglednosti naše ugotovitve predstavljamo po delih.
»Če ste povprečno zdravi, vas ta virus ne ogroža nič bolj kot podobni virusi, ki jih poznamo že od nekdaj.«
Bojana Beović, infektologija in vodja svetovalne skupine za obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, je za Razkrinkavanje.si dejala, da je »povprečno zdrav nekaj, za kar še ni slišala«. Tudi Nina Grasselli Kmet, specialistka infektologije in intenzivne medicine na UKC Ljubljana, je opozorila, da termin »biti povprečno zdrav« v medicinski stroki ne obstaja.
Potrčeve trditve v delu, ki se nanaša na »povprečno zdrave«, ni mogoče neodvisno preveriti.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa na svojem spletnem mestu navaja, da se z novim koronavirusom lahko okuži vsak, ne glede na starost. Pojasnili so še, da so resni okužbi bolj izpostavljeni »starejši in ljudje, ki že imajo zdravstvene težave, kot so astma, diabetes in bolezni srca«.
Toda potek bolezni je po navedbah specialistke infektologije in intenzivne medicine Nine Grasselli Kmet lahko neugoden tudi za mlajše brez kroničnih obolenj. Grassellijeva je za Razkrinkavanje.si opisala še lastno izkušnjo: »Zbolela sem za covidom-19, kljub temu da sem 'mlada in zdrava', dolgemu bolniškemu staležu je sledilo okrevanje in še danes, skoraj pol leta po okužbi, nimam enake kondicije kot pred boleznijo.«
Študija o vlogi šol pri širjenju covida-19, ki jo je 9. avgusta objavil evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC), kaže, da otroci in mladostniki predstavljajo le približno pet odstotkov obolelih ter da je potek bolezni pri njih najpogosteje blag.
Toda Grassellijeva je opozorila, da je treba upoštevati tudi raziskave, v katerih avtorji ugotavljajo, da je multisistemski sindrom (redka avtoimunska bolezen), ki se je razvil pri nekaterih otrocih in mladostnikih, najverjetneje posledica okužbe z virusom sars-cov-2. Infektologinja se je pri tem sklicevala na raziskavo, objavljeno julija v medicinski znanstveni reviji Lancet.
Potrč je še zatrdil, da nas covid-19 ne ogroža nič bolj kot podobna virusna obolenja, na primer gripa. Navedel je, da v Sloveniji vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev, torej 200 tisoč ljudi. Prepričan je, da je bila to »zmeraj naša realnost, mi pa delamo dramo iz treh, desetih ali tridesetih okuženih«.
Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, je za Razkrinkavanje.si potrdil, da v Sloveniji za gripo res na leto zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev, torej med 100 in 200 tisoč ljudi, pri čemer se je skliceval na podatke NIJZ o incidenčni stopnji akutnih okužb dihal v zadnji sezoni gripe in drugih okužb dihal.
Število primerov gripe, ki so jih zabeležili v slovenskem zdravstvenem sistemu, je sicer manjše od dejanskega števila obolelih, saj po navedbah NIJZ večina ne išče oziroma ne potrebuje zdravniške pomoči: leta 2018 je bilo po zadnjem letnem poročilu NIJZ o nalezljivih bolezni v Sloveniji 1565 prijavljenih primerov gripe. Po podatkih NIJZ so do 8. septembra potrdili 3312 okužb s covidom-19.
Ihan je opozoril, da podatki o obolevnosti za covidom-19 in gripo niso primerljivi: »Ne vemo, koliko je okuženih z novim koronavirusom, ampak poznamo le število pozitivnih testov.« Dodal je, da zdravniki testirajo zgolj naključni vzorec tistih, ki zaradi prehladnih ali gripi podobnih obolenj obiščejo zdravnika, kar pa je le del vseh, ki zbolijo za gripo. Podatki o številu okuženih z novim koronavirusom pa kažejo tiste, ki so bili pozitivni na testu, ne pa vseh obolelih.
Po njegovem mnenju je mogoče primerjati le število umrlih zaradi teh bolezni, saj je vzrok smrti vedno klinična diagnoza. Stopnja smrtnosti zaradi covida-19 je od 0,5 do enega odstotka, kar je vsaj petkrat več od stopnje smrtnosti zaradi gripe, ki je 0,1-odstotna, je ponazoril Ihan. Pri tem se je skliceval na ugotovitve študije o umrlih zaradi covida-19 in sezonske gripe, objavljene avgusta v znanstveni medicinski reviji JAMA Internal Medicine.
Prav tako za covid-19 ni cepiva, za gripo pa ga imamo, so poudarili na evropskem centru ECDC. Ker gre za nov virus, proti covidu-19 ni nihče imun, kar pomeni, da je vsa populacija neke države potencialno dovzetna za okužbo s sars-cov-2, za gripo pa to ne velja.
Infektologinja Nina Grasselli Kmet z UKC Ljubljana je v tej zvezi še dodala, da se bolezni ne razlikujeta le po stopnji smrtnosti, ampak tudi po poteku in dolgotrajnosti posledic. Pri obeh vrstah okužbe dihal so nekateri simptomi isti, denimo vročina in kašelj, toda med njima je več bistvenih razlik.
Bolniki s covidom-19 so v primerjavi s tistimi, ki imajo gripo, bolj in dalj časa kužni: »Skrb vzbujajoče je tudi to, da se pri covidu-19 večkrat pojavijo zapleti, ki ogrožajo življenje, denimo krvni strdki in srčni infarkt.«
Četudi bolezen poteka v blagi obliki in bolnik ne potrebuje zdravljenja v bolnišnici, lahko po besedah infektologinje pri bolnikih pusti dolgotrajne posledice. Pri tem se je sklicevala na raziskave o bolnikih, ki so preboleli covid-19. V študiji, objavljeni julija v strokovni reviji JAMA, so ugotovili, da je imelo več kot tri četrtine od stotih bolnikov, vključenih v raziskavo, posledice na srčno-žilnem sistemu, ki so bile vidne na posnetkih z magnetno resonanco.
Navedla je še poročilo, objavljeno avgusta v strokovni reviji British Medical Journal, ki obravnava težave delavcev pri vračanju v delovno okolje zaradi težkega dihanja in utrujenosti po tem, ko so preboleli covid-19.
Prav tako je poudarila, da so bili bolniki s covidom-19 na ljubljanski infekcijski kliniki bistveno dlje v bolniškem staležu od tistih, ki so bili hospitalizirani zaradi okužbe dihal z virusi, ki so pogosti povzročitelji sezonskih obolenj.
»Dobrih 80 odstotkov okuženih ta virus preboli kot rahel prehlad, enodnevni glavobol ali pa celo sploh ne vedo, da ga imajo.«
Marko Potrč v objavi ni navedel, na kateri vir se je pri tej trditvi skliceval. Prav tako tega ni pojasnil, ko smo ga prosili za odziv. Pri preverjanju trditve smo tako vzeli podatke WHO o simptomih in dejavnikih tveganja, povezanih s covidom-19. Organizacija jih je objavila konec maja, v smernicah za zdravstvene delavce pri delu z bolniki s covidom-19.
Najprej so pridobili podatke iz Kitajske, ki so kazali, da so se bolniki glede na resnost okužbe porazdelili v razmerju 40/40/15/5, nato pa še podatke iz drugih držav, denimo iz Italije in ZDA, ki so to razmerje potrdili, so na WHO pojasnili za Razkrinkavanje.si.
Svetovna zdravstvena organizacija je v priporočilih pojasnila, da podatki o simptomih in dejavnikih tveganja, povezanih s covidom-19, kažejo, da se je pri 40 odstotkih bolnikov razvila le blaga bolezen, kar pomeni, da nimajo simptomov. Enak delež bolnikov je imel zmerno obliko okužbe, s simptomi, med katerimi sta vročina in kašelj, niso pa potrebovali respiratorja.
Približno 15 odstotkov bolnikov je imelo hudo obliko bolezni, tako da so potrebovali respirator. Pet odstotkov je bilo bolnikov, pri katerih se je razvila kritična oblika bolezni z zapleti, kot so odpoved dihal, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, septični šok in drugi.
To je v nasprotju z navedbami Potrča, ki je na facebooku zatrdil, da za 20 odstotkov tistih, ki so preboleli covid-19, virus ne pomeni nič drugega kot potek bolezni, ki je podoben kot pri gripi.
»Število testov večamo, da povečamo število okuženih na papirju.«
V zdravstvenih ustanovah so od 27. januarja do 14. septembra izvedli 185.220 testov na sars-cov-2, kažejo podatki NIJZ. Število vseh opravljenih testov se od začetka epidemije resda povečuje, toda dnevno število testov se od razglasitve epidemije 12. marca ne povečuje, temveč niha.
Tako so denimo 12. in 13. marca izvedli več kot tisoč testov na dan, 15. marca je to število upadlo na 590, potem pa se je 17. marca spet povečalo na več kot tisoč. Tudi avgusta je število testov nihalo: 2. avgusta so jih opravili 271, nato pa je število testov 10. avgusta v tem mesecu prvič preseglo tisoč.
Število okuženih z novim koronavirusom se je od 12. marca, ko je vlada v Sloveniji razglasila epidemijo, do 14. septembra sicer povečalo s 131 na 3831. Toda dnevno število pozitivnih na covid-19 se od marca do septembra ne povečuje, temveč niha od nič do 108 primerov na dan. Dnevno število okuženih je začelo upadati konec aprila, 2. maja pa prvič niso ugotovili nobene okužbe. Med 1. junijem in 17. avgustom, ko je Potrč objavil zapisal na facebooku, je število dnevnih okužb štirikrat doseglo ali preseglo število 30. Prvega septembra pa je prvič od 24. marca preseglo 50 okuženih na dan.
Infektologija Bojana Beović, vodja svetovalne skupine za obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, je za Razkrinkavanje.si dejala, da testiranje ni namenjeno povečevanju števila okuženih na papirju: »Sploh ne, veliko število testov je nujno, če hočemo čim več okuženih odkriti in okužbo zamejiti.«
Poudarila je, da je dnevno število testov odvisno od kriterijev testiranja in tega, koliko ljudi, ki sumijo, da imajo covid-19, obišče zdravnika. Do 16. marca so testirali vse s simptomi bolezni, ki niso potrebovali hospitalizacije. Po tem datumu pa so zdravniki na testiranje napotili le bolnike z znaki akutne okužbe dihal, ki so potrebovali pregled pri zdravniku zaradi morebitne napotitve v bolnišnico.
Dva dni pozneje, 18. marca, je ministrstvo za zdravje zdravstvenim zavodom naročilo, naj razširijo testiranje tudi na tiste z blažjimi znaki bolezni, če so starejši od 60 let, imajo oslabljen imunski sistem ali druge bolezni, ki povečujejo tveganje za okužbo s covidom-19.
Ministrstvo je kriterije za testiranje zadnjič spremenilo 21. aprila, v času sproščanja ukrepov. Takrat so sporočili, da želijo »pri vsakem, pri katerem posumijo na covid-19, to tudi dokazati oziroma zavreči s testiranjem«.
Beovićeva pravi, da je smiselno testirati vse z znaki covida-19, saj lahko s tem okužbo zamejijo, tako da okuženemu odredijo osamitev, tiste, ki so bili z njim v stiku, pa o tem obvestijo. Tudi na NIJZ so odgovorili, da je testiranje pomembno zato, da lahko okuženim in njihovim stikom odredijo izolacijo, kar je ključno za preprečevanje širjenja okužbe.
Specialist klinične mikrobiologije in profesor mikrobiologije in imunologije na ljubljanski medicinski fakulteti Alojz Ihan je pojasnil, da se namen testiranja v vsakem obdobju epidemije spreminja. Zdravstveni delavci se trenutno osredotočajo predvsem na testiranje v ustanovah, kjer bi bile posledice vnosa okužbe resnejše, denimo v domovih za ostarele in bolnišnicah. Meni, da želijo biti s testiranjem racionalni, saj je število testov po državah članicah EU omejeno.
Tudi specialistka infektologije in intenzivne medicine Nina Grasselli Kmet je pojasnila, da je cilj testiranja najti čim več obolelih, da bi preprečili širjenje okužbe predvsem na tiste, ki so bolj ogroženi, torej starejše in kronično bolne.
Marko Potrč je v odzivu za Razkrinkavanje.si dejal, da svoje trditve ne more komentirati, »ker je vse navedeno mnenje strokovnjakov, on ga samo prenaša«. Na vprašanje, katerih strokovnjakov, je odvrnil, da jih ne more imenovati, saj bi lahko zaradi tega izgubili službo. Po njegovem »živimo v času, v katerem so strokovnjaki, ki ne razmišljajo, da smo sredi apokalipse, ne le cenzurirani, temveč tudi diskreditirani in zasmehovani. Na žalost jih je treba skriti«.
S K L E P
Televizijski voditelj Marko Potrč je v objavi na facebooku trdil, da povprečno zdravih covid-19 ne ogroža nič bolj kot podobna virusna obolenja, ki jih poznamo že od nekdaj, na primer gripa.
Infektologinji Bojana Beović in Nina Grasselli Kmet sta opozorili, da termin »biti povprečno zdrav« v stroki ne obstaja.
Četudi so okužbi z novim koronavirusom po navedbah WHO bolj izpostavljeni starejši in ljudje, ki že imajo zdravstvene težave, lahko za covidom-19 zbolijo tudi mlajši brez kroničnih obolenj, je poudarila Nina Grasselli Kmet. Bolniki s covidom-19 so v primerjavi s tistimi z gripo bolj in dalj časa kužni, pri covidu-19 pa se pogosteje kot pri drugih virusnih obolenjih dihal pojavljajo življenje ogrožajoči zapleti, denimo krvni strdki in srčni infarkt.
Po mnenju Alojza Ihana, specialista klinične mikrobiologije, obolevnosti za gripo in covidom-19 ni mogoče primerjati, saj ni znano, koliko je okuženih z novim koronavirusom, ampak poznamo le število pozitivnih testov. Lahko pa bi primerjali njuni stopnji smrtnosti, saj je vzrok smrti praviloma vedno klinična diagnoza. Stopnja smrtnosti zaradi covida-19 je po podatkih raziskave, objavljene avgusta v reviji JAMA International Medicine, vsaj petkrat višja kot pri gripi, je pojasnil.
Trditev Marka Potrča, da povprečno zdravih covid-19 ne ogroža bolj kot podobna virusna obolenja, ki jih poznamo že od nekdaj, ne drži.
Potrč je še zapisal, da več kot 80 odstotkov okuženih ta virus preboli kot rahel prehlad, enodneven glavobol ali pa celo sploh ne vedo, da ga imajo, pri čemer ni navedel vira za to trditev.
WHO je v raziskavi ugotovila, da je imelo 40 odstotkov bolnikov blago obliko bolezni brez simptomov, prav tolikšen delež pa srednje hudo obliko, za katero sta značilna kašelj in vročina, ne le rahel prehlad ali enodnevni glavobol, kot je zatrdil Potrč.
Po teh podatkih, ki jih je zdravstvena organizacija zbrala v več državah, je imelo 15 odstotkov bolnikov hudo obliko bolezni, pri kateri je za dihanje potreben respirator, pet odstotkov pa jih je imelo kritično obliko z zapleti.
Voditelj je še trdil, da skoraj vseh 20 odstotkov okuženih bolezen preboli podobno kot pri gripi, kar ne drži.
Trditev Marka Potrča, da več kot 80 odstotkov okuženih ta virus preboli kot rahel prehlad, enodnevni glavobol ali pa celo sploh ne vedo, da ga imajo, ne drži.
Televizijski voditelj je v objavi na facebooku še trdil, da veliko testiramo na okužbo s covidom-19 zato, da bi povečali »število okuženih na papirju«.
Podatki NIJZ kažejo, da so v zdravstvenih ustanovah od 27. januarja do 14. septembra izvedli 185.220 testov na sars-cov-2, toda dnevno število testov se od razglasitve epidemije 12. marca ni povečevalo, temveč je nihalo.
Testiranje za covid-19 po navedbah NIJZ in po besedah infektologinj Bojane Beović in Nine Grasselli Kmet ni namenjeno povečevanju »števila okuženih na papirju«, temveč prepoznavanju čim večjega števila obolelih. Cilj je predvsem to, da se prepreči širjenje okužbe med najbolj ogroženimi družbenimi skupinami, torej starejšimi in kronično bolnimi.
Po mnenju specialista mikrobiologije Alojza Ihana na covid-19 testirajo predvsem zato, da bi preprečili vnos okužb v ustanove, kot so bolnišnice in domovi za ostarele.
Trditev Marka Potrča, da povečujemo število testov za covid-19, da bi povečali število okuženih na papirju, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
