Celje po uradnih podatkih nima največ vadbenih površin na prebivalca
Avtorica: Žana Erznožnik
Celjski župan in kandidat za ponovno izvolitev Bojan Šrot je 4. oktobra odprl prenovljeno košarkarsko igrišče za dijaškim domom. Foto: Lili Pušnik/STA
»Imamo največ športnih površin na prebivalca,« je Bojan Šrot, župan Celja in kandidat za ponovno izvolitev, dejal v predvolilnem videu, ki ga je 28. novembra objavil na facebooku.
Na vprašanje Razkrinkavanja.si, na katere podatke in katere občine se je pri tem skliceval, ni odgovoril.
Po zadnjih podatkih iz razvida javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ima mestna občina Celje 2,71 kvadratnega metra vadbenih površin na prebivalca. S tem se med 15 mestnimi občinami uvršča na osmo mesto; največ jih ima Murska Sobota, 5,14 kvadratnega metra na prebivalca, najmanj pa Nova Gorica, 0,94.
Med vsemi slovenskimi občinami ima Kranjska Gora z 31,01 kvadratnega metra največ vadbenih površin na prebivalca. Med 212 občinami je Celje po površini vadbenih površin na 106. mestu.
Na MIZŠ so opozorili, da podatki razvida vključujejo neto površino, namenjeno športni vadbi, ne pa tudi slačilnic, tribun in servisnih površin športnih objektov, da gre torej za podatke o vadbenih, ne o športnih površinah. Poleg tega podatki niso v celoti ažurirani in ne odražajo dejanskega stanja na terenu.
Ministrstvo je maja letos pozvalo občine, naj osvežijo podatke, a osveževanje še poteka in bo predvidoma trajalo do konca leta, so pojasnili.
Navedene podatke upravlja zavod za šport Planica (ZŠRS), prek aplikacije e-šport pa jih vnašajo občine. Na zavodu so v sredo za Razkrinkavanje.si pojasnili, da mestna občina Celje letos še ni posodobila podatkov.
Podatke začeli ažurirati po prejemu vprašanj
»Ugotavljamo, da podatki v aplikaciji ne kažejo dejanskega stanja športnih površin,« so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili na celjski občini. Kot razlog so navedli prenovo aplikacije e-šport, s katero so bili seznanjeni šele letos, ko so bili tudi pozvani k dopolnitvi podatkov o športnih objektih.
Toda ministrstvo je za Razkrinkavanje.si pojasnilo, da so občine k dopolnitvi podatkov pozvali že maja. Na ZŠRS pa, da so bile občine k dopolnjevanju podatkov pozvane že večkrat in da so jih lahko v aplikacijo vnašale že pred prenovo.
Na občini so v odzivu še poudarili, da je treba za izračun vseh vadbenih površin poleg objektov, ki so vpisani v razvid pri MIZŠ, upoštevati tudi površine za šport v naravi. Toda po pravilniku o vodenju razvidov na področju športa se v razvid vpisujejo tudi površine za šport v naravi.
Na ZŠRS so za Razkrinkavanje.si povedali, da bi morale občine v aplikacijo za vpis v razvid vpisovati tudi podatke o športnih površinah v naravi, vendar občina Celje tega doslej ni počela. Na dodatno vprašanje, zakaj niso vpisovali teh podatkov, z občine še niso odgovorili. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Prav tako niso odgovorili na vprašanje, zakaj letos v aplikacijo še niso vnesli podatkov o novih vadbenih površinah. V odzivu so namreč pojasnili le, da so letos pridobili dve košarkarski igrišči, balinišče in otroško igrišče v skupni površini 3755 kvadratnih metrov. Skupaj z njimi ima občina po lastnih navedbah 2.280.575 kvadratnih metrov površin za šport, kar bi jo s 46,85 kvadratnega metra na prebivalca uvrstilo v vrh slovenskih občin.
Toda če bi novopridobljene vadbene površine prišteli podatku iz razvida pri MIZŠ o vadbenih površinah v Celju, bi imela ta mestna občina na prebivalca 2,78 kvadratnega metra vadbenih površin, kar je še vedno manj od povprečja.
Na vprašanje, od kod so črpali podatek, da imajo v Celju 2.280.575 kvadratnih metrov vadbenih površin, in kaj vse so šteli mednje, se z občine še niso odzvali. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Na ZŠRS so v petek za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je mestna občina Celje dan prej prvič letos začela vnašati posodobljene podatke o športnih objektih v aplikacijo e-šport. To je bilo na dan, ko so prejeli novinarsko prošnjo za odziv na ugotovitve Razkrinkavanja.si.
SKLEP
Bojan Šrot, celjski župan in kandidat za ponovno izvolitev, je 28. novembra v videu, objavljenem na facebooku, dejal, da ima Celje največ športnih površin na prebivalca.
Po razvidu javnih športnih objektov pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter zavoda za šport Planica (ZŠRS) o neto vadbenih površinah je mestna občina Celje z 2,71 kvadratnega metra površin na prebivalca med mestnimi občinami na 12. mestu in na 106. mestu med vsemi 212 slovenskimi občinami.
Tako ministrstvo kot občina sta za Razkrinkavanje.si pojasnila, da razvid ne odraža stanja na terenu, saj podatki niso ažurirani. Zadnjič je ministrstvo občine pozvalo k posodobitvi podatkov maja letos, vendar Celje tega ni storilo do minulega četrtka, ko so prejeli prošnjo za odziv na ugotovitve Razkrinkavanja.si.
Na celjski mestni občini so pojasnili, da podatki ministrstva ne vključujejo površin za šport v naravi. Toda po pravilniku o vodenju razvidov na področju športa mora razvid vsebovati tudi podatke o takih površinah, občina pa teh podatkov po pojasnilih ZŠRS v aplikacijo e-šport ni vnašala.
Po navedbah mestne občine ima Celje 2.280.575 kvadratnih metrov vadbenih površin, kar bi bilo največ površin na prebivalca od vseh slovenskih občin. Na vprašanja o viru podatkov za ta izračun, kaj vse vsebuje in zakaj podatkov v aplikaciji e-šport letos še niso posodobili, niso odgovorili.
Trditev, da ima Celje največ športnih površin na prebivalca, je neutemeljena. Podatki v razvidu športnih objektov namreč niso posodobljeni, saj jih celjska mestna občina letos še ni osvežila. Poleg tega na občini niso razkrili vira podatkov, po katerih bi imela ta občina največ vadbenih površin na prebivalca v Sloveniji.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.