Volilni molk ne velja le za organizatorje kampanj
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Volilni molk za državljane ne velja. Velja le za organizatorje kampanj. Državljani lahko neomejeno izražate svoja mnenja na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali drugje v javnosti.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Inšpektorat za notranje zadeve je letos zaradi kršitev volilnega molka izdal deset prekrškovnih odločb, sedem od teh posameznikom. Foto: Katja Kodba/STA
»Volilni molk za državljane ne velja. Velja le za organizatorje kampanj. Državljani lahko neomejeno izražate svoja mnenja na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali drugje v javnosti,« je 26. novembra, v času volilnega molka pred zakonodajnimi referendumi o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o RTVS, tvitnila stranka SDS.
Volilni molk se začne s koncem volilne kampanje, ki se mora po zakonu o volilni in referendumski kampanji končati najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja. Točneje, »volilni molk se začne v petek ob polnoči pred dnevom glasovanja«, kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Po zakonu o volilni in referendumski kampanji v volilno kampanjo sodijo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivanje na odločanje volivcev. Zakon jo opredeljuje kot propagando v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, pa tudi v obliki plakatiranja in javnih predvolilnih shodov.
Ustavno sodišče je maja letos pojasnilo, da volilni molk volivcem zagotavlja, da vsaj dan pred volitvami in na dan volitev niso izpostavljeni novim informacijam oziroma pritiskom, kako naj glasujejo. Novih informacij tik pred glasovanjem ne bi mogli preveriti oziroma razmisliti o njihovi vsebini, zato bi se povečala možnost zlorab in manipulacij.
Sodišče je takrat presojalo o ustavnosti člena zakona o volilni in referendumski kampanji, po katerem se mora volilna kampanja končati 24 ur pred glasovanjem, in člena, ki predvideva kazen za neupoštevanje te določbe. Odločilo je, da člena nista v neskladju z ustavo.
»Volilni molk zavezuje tako organizatorja volilne kampanje kot tudi druge pravne in fizične osebe,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Kot so dodali, v času volilnega molka ni dovoljena javna objava novih predvolilnih vsebin, dovoljena pa je izmenjava mnenj v zasebni sferi.
Poudarili so, da zakon volilnega molka na spletu ali družbenih omrežjih izrecno ne ureja, vendar za to področje uporabljajo enaka pravila kot za plakatiranje. Tako je objava novih vsebin na spletu in družbenih omrežjih dovoljena do 24 ur pred dnevom glasovanja.
Inšpektorat za notranje zadeve, ki je pristojen za nadzor nad kršitvami volilnega molka, pri obravnavi domnevnih kršitev upošteva tudi, ali je profil na družbenem omrežju zasebnega ali javnega značaja, so še pojasnili.
»Ustavne pravice do svobode izražanja ni dovoljeno omejevati v okviru zaprtih, nejavnih profilov posameznikov na družbenih omrežjih. Nasprotno velja za objave na javnih profilih v okviru družbenih omrežij, še posebej če so vsebine objavljene z namenom načrtnega vplivanja na volivce.«
Letos je inšpektorat za notranje zadeve prejel 908 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, največ pred volitvami v državni zbor. Doslej jih je obravnaval 194 in izdal deset prekrškovnih odločb, sedem od teh posameznikom. Za posameznike, ki kršijo volilni molk, je v zakonu predvidena globa od 150 do 250 evrov.
SDS smo prosili za odziv na ugotovitve Razkrinkavanja.si. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
SKLEP
Stranka SDS je 26. novembra, v času volilnega molka pred trojnim referendumom, tvitnila, da volilni molk velja le za organizatorje kampanj, ne pa tudi za državljane, češ da lahko ti mnenja neomejeno izražajo na spletu, na ulici in drugje v javnosti.
Volilni molk se po zakonu o volilni in referendumski kampanji začne najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja. Ustavno sodišče je maja v sodbi pojasnilo, da to volivcem zagotavlja, da dan pred volitvami in na dan volitev niso izpostavljeni novim informacijam ali pritiskom glede glasovanja.
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da volilni molk, med katerim ni dovoljena javna objava novih predvolilnih vsebin, poleg organizatorjev kampanj zavezuje tudi druge pravne in fizične osebe.
Pri obravnavi domnevnih kršitev volilnega molka na spletu inšpektorat za notranje zadeve sicer upošteva, ali je profil na družbenem omrežju zasebnega ali javnega značaja, toda kazen lahko izda tudi posameznikom. Letos jih je oglobil sedem.
Trditev stranke SDS, da volilni molk velja le za organizatorje kampanj, državljani pa lahko mnenja neomejeno izražajo na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali kje drugje v javnosti, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.