Cepiva proti covidu-19 niso genska terapija
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Ta nova cepiva z novo tehnologijo niso klasična cepiva in tega ne bi smeli imenovati cepljenje. To je genska terapija.
Popolnoma jasno je, zakaj to imenujejo cepiva: zato, ker so registracijski postopki za cepiva bistveno bolj liberalni kot za katerekoli medicinske postopke oziroma zdravila in je bil to edini način, da te pripomočke ali to gensko terapijo spravijo v uporabo.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Cepiva, ki temeljijo na novih tehnologijah, ne vsebujejo delcev virusa, ampak genski material z informacijami za sestavo virusnih delcev. Foto: Hina/STA
Cepiv proti covidu-19, ki temeljijo na novih tehnologijah, ne bi smeli imenovati cepiva, temveč genska terapija, je v videoposnetku z naslovom Pogled v novo gensko terapijo trdila bioresonančna terapevtka Karin Rižner.
Posnetek o cepivih proti covidu-19 je 5. februarja objavil administrator youtube kanala Zelena nit, ki se osredotoča na legalizacijo marihuane. Video je sicer opremljen z logotipom društva Pest, ki se zavzema za legalizacijo marihuane, v zadnjem letu pa so na svojem uradnem kanalu objavili tudi več videoposnetkov o domnevni neučinkovitosti in nevarnostih cepljenja.
Na društvu Pest so za Razkrinkavanje.si najprej potrdili, da upravljajo youtube kanal Zelena nit, kasneje pa so to zanikali, češ da gre za zasebni kanal.
Youtube je video, v katerem je nastopila Rižnerjeva, zaradi kršenja pravil uporabe že odstranil. Posnetek so sicer 6. februarja objavili tudi na javni facebook strani civilne iniciative Maske dol, kjer ga je nato delilo več kot 1700 uporabnikov.
Rižnerjeva se je pri argumentiranju, zakaj cepivom proti covidu-19, ki temeljijo na novih tehnologijah, ne bi smeli reči cepivo, sklicevala na definicijo cepljenja iz slovenskega medicinskega slovarja, ki ga od leta 2012 izdaja Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Ta slovar vakcinacijo, sopomenko za cepljenje, razlaga kot aplikacijo »živih atenuiranih ali mrtvih organizmov ali njihovih toksoidov za preprečevanje nalezljivih bolezni pri sprejemljivih osebah, pri katerih se spodbudi imunski odziv«. Po mnenju Rižnerjeve v videoposnetku ta definicija ne zajema novejših tehnik cepiv, ki namesto živih ali mrtvih virusov vsebujejo le njihov genski material.
V medicinskem slovarju je definicija cepiva še nekoliko širša, in sicer da gre za suspenzijo živih oslabljenih ali mrtvih mikroorganizmov, njihovih produktov ali delcev, DNA ali RNA, ki pripomorejo k imunosti proti nekaterim nalezljivim boleznim. Ta definicija torej poleg »klasičnih« cepiv, ki vsebujejo delce virusa, zajema tudi novejše tehnike izdelave cepiv, kot so vektorska in mRNA cepiva.
Med vektorska cepiva proti covidu-19 sodi cepivo podjetja AstraZeneca, med mRNA cepiva pa se uvrščata cepivi Moderne ter Biontecha in Pfeizerja.
Cepiva definira učinek, ne tehnologija
Vse vrste cepiva delujejo tako, da celice človekovega imunskega sistema spodbudijo k pripravi protiteles, ki bi v primeru okužbe onemogočila virus, je na predavanju o delovanju cepiv proti covidu-19 povedala imunologinja Mojca Narat, predstojnica katedre za genetiko na ljubljanski biotehniški fakulteti.
»Klasična« cepiva v telo vnesejo mrtev virus ali pa delce virusa, na katere se celice odzovejo s tvorbo protiteles. Cepiva, ki temeljijo na vektorski in mRNA tehnologiji, pa namesto virusnih delcev vsebujejo zgolj virusni genski material z informacijami za sestavo virusnih delcev. Na podlagi teh informacij človeške celice proizvedejo delce virusa, kar v telesu spodbudi tvorbo protiteles.
Prav aktivacija imunskega sistema, ki tvori zaščitna protitelesa in celice za obrambo pred virusom, je tisto, kar definira cepivo, je za Razkrinkavanje.si poudaril vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala. »Nova cepiva so po vseh merilih vsekakor cepiva.«
Po njegovi razlagi vektorska in mRNA cepiva niso nič bolj podobna genski terapiji – vnosu genskega materiala za zdravljenje gensko odvisnih bolezni – kot okužba z virusom. Virus namreč v primeru okužbe v človeške celice vnese genski zapis za izdelavo virusnih proteinov: »Za nikogar, ki je okužen z virusom, ne pravimo, da hodi naokrog gensko spremenjen.«
Po evropski direktivi iz leta 2001 se zdravila za gensko zdravljenje uporabljajo za »urejanje, popravljanje, nadomeščanje, dodajanje ali odstranitev genskega zaporedja«, kar pomeni spremembo genskega zapisa. Vektorska in mRNA cepiva tej definiciji ne ustrezajo, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.
Tudi profesor farmacevtske biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo Tomaž Bratkovič je poudaril, da vektorska in mRNA cepiva ustrezajo definiciji cepiva: »Seveda gre za cepivo, saj je po mehanizmu delovanja točno to.« Cepiva namreč povzročijo oblikovanje imunskega spomina, kar ljudi zaščiti pred nalezljivo boleznijo.
Cepiva ne spreminjajo človekovih genov
Bratkovič je še pojasnil, da gensko zdravljenje v ožjem pomenu besede pomeni nadomeščanje okvarjenega gena, s čimer je mogoče ozdraviti gensko odvisne bolezni. V širšem pomenu pa gensko zdravljenje lahko pomeni tudi terapije, ki povzročijo smrt določene skupine celic, na primer rakavih.
V tem primeru lahko gensko zdravljenje deluje posredno prek imunskega sistema. Vnesen genski material namreč imunski sistem spodbudi, da prepozna in uniči rakave celice. Podobno delujejo tudi mRNA in vektorska cepiva proti novemu koronavirusu.
Kot je poudaril, tovrstna cepiva v nobenem primeru ne povzročijo spremembe dednega zapisa, saj se genski material ni sposoben vgraditi v človekov genski zapis, v celicah pa se hitro razgradi.
V društvu Pest, ki je pripravilo videoposnetek, so za Razkrinkavanje.si zapisali, da gre po njihovem mnenju pri vektorskih in mRNA cepivih za gensko terapijo, saj »telo ves čas proizvaja protitelesa proti covidu-19, pri cepivih pa telo prepozna vsiljivca in vključi obrambni sistem, ko je to potrebno«.
Da to ne drži, sta pojasnila Mojca Narat z biotehniške fakultete in Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Genski material se v celicah kmalu razgradi, s tem pa se ustavi tudi proizvodnja virusnih proteinov, ki spodbujajo nastanek protiteles, je razložila Naratova. Jerala pa je poudaril, da je obstojnost cepiva kratkotrajna: »Cepiva so kot snežinke, ki se stopijo in za njimi ostane le spomin imunskega sistema.«
Registracija cepiva ni lažja od registracije zdravila
Bioresonančna terapevtka Karin Rižner je v videoposnetku, v katerem je cepiva proti covidu-19 označila za gensko terapijo, dejala še, da se cepljenje z vektorskimi cepivi imenuje cepljenje, ker so registracijski postopki za cepiva »bistveno bolj liberalni kot za katerekoli medicinske postopke oziroma zdravila in je bil to edini način, da te pripomočke ali to gensko terapijo spravijo v uporabo«.
Profesor farmacevtske biologije Tomaž Bratkovič je pojasnil, da to nikakor ne drži, »kvečjemu so varnostne zahteve za cepiva strožje«. Cepiva so namreč bolj kot zdravila namenjena zdravim ljudem, pri katerih so neželeni učinki manj dopustni kot pri bolnih, sploh kadar se ti borijo za preživetje.
Na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke so pojasnili, da za cepiva v EU veljajo enaki standardi kakovosti, varnosti in učinkovitosti kot za vsa druga zdravila. Pri tem so cepiva deležna večjega nadzora kakovosti. Vsako serijo cepiva mora namreč pred sprostitvijo na trg preveriti uradni kontrolni laboratorij; v Sloveniji ta deluje v okviru nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Predstavnica samostojne podjetnice Karin Rižner nam je v odzivu na naša vprašanja sporočila, da je Rižnerjeva prezasedena za odgovor. Na društvu Pest pa so zatrdili, da enako kot Rižnerjeva trdijo tudi drugi znanstveniki. Kateri, niso navedli.
S K L E P
Bioresonančna terapevtka Karin Rižner je v videoposnetku društva Pest, objavljenem na youtube kanalu Zelena nit, dejala, da so cepiva proti covidu-19, ki temeljijo na novih tehnologijah, genska terapija in da njihove uporabe ne bi smeli imenovati cepljenje. Posnetek je bil pozneje z youtuba izbrisan zaradi kršenja pravil uporabe, je pa še vedno dostopen na javni facebook strani civilne iniciative Maske dol, kjer ga je delilo več kot 1700 uporabnikov.
Imunolog ter profesor biokemije in molekularne biologije Roman Jerala je pojasnil, da so tudi vektorska in mRNA cepiva proti covidu-19 »cepiva po vseh merilih«, saj sprožijo aktivacijo imunskega sistema, ki nato tvori zaščitna protitelesa in celice za obrambo pred virusom.
Vektorska in mRNA cepiva ne ustrezajo definiciji genskega zdravljenja iz evropske direktive, sprejete leta 2001, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.
Da gre tudi pri vektorskih in mRNA cepivih za cepivo, je potrdil profesor farmacevtske biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo Tomaž Bratkovič.
Trditev, da cepiva proti covidu-19, ki temeljijo na novih tehnologijah, niso cepiva, temveč genska terapija, ne drži.
Rižnerjeva je v videoposnetku še dejala, da se za cepiva, ki temeljijo na novih tehnologijah, ne uporablja izraz genska terapija, »ker so za cepiva registracijski postopki bistveno bolj liberalni« kot za druge medicinske postopke oziroma zdravila.
Bratkovič je poudaril, da to nikakor ne drži, sicer pa so varnostne zahteve za cepiva kvečjemu strožje od zahtev za zdravila. Največkrat se namreč cepijo zdravi ljudje, pri katerih je dopustnih manj stranskih učinkov kot pri bolnih.
Po pojasnilih javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke v Evropski uniji za cepiva veljajo enaki standardi kakovosti, varnosti in učinkovitosti kot za vsa druga zdravila. Poleg tega se opravi dodaten nadzor kakovosti vsake serije v uradnem kontrolnem laboratoriju.
Trditev, da so registracijski postopki za cepiva bistveno liberalnejši od teh postopkov za zdravila in medicinske postopke, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
