Demokratično izvoljena oblast ni nujen pogoj za mednarodno priznanje države
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Prvi predpogoj, da državo priznaš, je, da ima demokratično in izvoljeno oblast, ki jo suvereno in efektivno tudi izvaja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Janez Cigler Kralj je trditev podal v repliki na izjavo Matevža Frangeža iz SD, ki je priznanje Palestine označil za prispevek k deradikalizaciji izraelsko-palestinskega spora. Foto: Božidar Kolar/STA
Vodja parlamentarne poslanske skupine Nove Slovenije (NSi) Janez Cigler Kralj je 29. maja na predvolilnem soočenju parlamentarnih strank v oddaji Studio ob 17.00 na 1. programu Radia Slovenija trdil, da je prvi pogoj za mednarodno priznanje države to, da ima »demokratično in izvoljeno oblast, ki jo suvereno in efektivno tudi izvaja«. Ob tem je pripomnil, da »v Palestini tega ni«, in se spraševal, s kom bi se pogovarjali, če bi priznali Palestino.
Jure Požgan, predavatelj na katedri za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, je za Razkrinkavanje.si potrdil, da »demokratična in izvoljena oblast, kot tudi zagotavljanje osnovnih storitev prebivalstvu, kot so varnost, blaginja in razvoj, niso nujni pogoji za priznanje države«.
Pojasnil je, da je priznanje države diskrecijska pravica že priznanih suverenih držav. To pomeni, da te same presojajo, v kolikšni meri entiteta, ki želi postati priznana država, izpolnjuje kriterije, določene v konvenciji o pravicah in dolžnostih držav iz Montevidea, veljavni od leta 1934.
Po tej konvenciji mora imeti država »stalno prebivalstvo, opredeljeno ozemlje, vlado in sposobnost za vstopanje v odnose z drugimi državami«.
Obstoj vlade kot kriterij za priznanje države v montevidejski konvenciji ni podrobno opredeljen. Požgan je poudaril, da te kriterije »lahko razumemo kot smernice, ki naj bi jih države upoštevale pri priznavanju«.
Države pri priznavanju pogosto poudarjajo tudi nujnost spoštovanja ustanovne listine Združenih narodov (ZN), demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. V praksi pa priznavajo tudi entitete, ki ne dosegajo vseh osnovnih kriterijev državnosti, oziroma ne priznavajo tistih, ki jih v celoti izpolnjujejo.
To je ponazoril na primeru Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Vatikana. Prvi dve ob priznanju nista imeli nadzora nad svojim ozemljem, Vatikan pa ne lastnega prebivalstva. Nasproten primer je Kosovo, ki mu nekatere države ne priznavajo državnosti, čeprav izpolnjuje vse kriterije. V nekaterih primerih pa določeno politično entiteto kot državo prizna le ena država ali manjša skupina držav. Denimo, Turčija je edina država, ki je priznala Turško republiko Severni Ciper.
Podobna stališča o priznanju držav kot Požgan je izrazila tudi Petra Weingerl, izredna profesorica na katedri za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti. Po njeni oceni pogoji iz montevidejske konvencije »niso povsem merodajni«, saj ni vedno treba, da so vsi izpolnjeni, niti ni povsem jasno, ali je namen konvencije navedba izčrpnih pogojev državnosti.
Pojasnila je, da mednarodno pravo za priznanje državnosti ne zahteva specifične oblike vladavine oziroma demokratično vzpostavljene vlade. Pogoj vlade je lahko izpolnjen tudi v razmerah diktature, kot na primer v Savdski Arabiji ali Severni Koreji.
Poleg tega lahko države postavijo dodatne pogoje za priznanje, denimo z deklaracijo o smernicah za priznanje novih držav v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi, sprejete leta 1991. Ti lahko vključujejo zahteve, kot je spoštovanje ustanovne listine ZN.
Po besedah Weingerlove kriterij učinkovite oblasti ni vedno nujen pogoj za priznanje države. Opozorila je, da »nezmožnost izvrševanja učinkovite oblasti nad celotnim ozemljem zaradi uporov, državljanske vojne, intervencije tujih držav, vojaške okupacije in podobnih razmer ne izključuje priznanja državnosti«.
Kot primera je navedla afriški državi Burundi in Ruando, ki so ju v OZN sprejeli in jima državnost priznali leta 1962, še preden sta imeli učinkovito vlado. Načelo samoodločbe narodov je namreč prevladalo nad pogojem učinkovite oblasti, ki se je v tem primeru uporabljal kot argument za nadaljevanje kolonializma, je ponazorila.
Raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora je leta 2017 v primerjalnem pregledu postopkov priznavanja držav ugotavljal, da Slovenija nima posebnega pravnega akta, ki bi urejal priznanje novih držav. Lahko pa vlada po zakonu o zunanjih zadevah na predlog pristojnega ministrstva državnemu zboru predlaga, da se izreče o določenem zunanjepolitičnem vprašanju.
Slovenski državni zbor je sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Palestine sicer sprejel 4. junija na izredni seji, ki so jo poslanci opozicijskih SDS in NSi obstruirali. Za priznanje je glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, proti ni bil nihče. Dan za tem sta državi vzpostavili diplomatske odnose.
Weingerlova je pojasnila, da je Palestina v mednarodni skupnosti navzoča že vsaj od leta 2012, odkar ima status opazovalke v generalni skupščin ZN. Tam nastopa kot de facto država, torej taka, ki obstaja, čeprav ni pravno priznana. Kljub delni okupaciji ima svoje ozemlje, prebivalstvo in vlado (Palestinian Authority). Prav tako vzpostavlja odnose z državami, ki so jo priznale.
Janeza Ciglerja Kralja smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Vodja parlamentarne poslanske skupine Nove Slovenije Janez Cigler Kralj je na predvolilnem soočenju parlamentarnih strank na 1. programu Radia Slovenija trdil, da je prvi pogoj za priznanje države, da ima ta »demokratično in izvoljeno oblast, ki jo suvereno in efektivno tudi izvaja«.
Jure Požgan, predavatelj na katedri za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, je potrdil, da demokratična izvoljena oblast ni nujni pogoj za priznanje države. Priznanje države je diskrecijska pravica že priznanih suverenih držav, ki torej same presojajo, v kolikšni meri entiteta, ki želi postati priznana država, izpolnjuje kriterije konvencije o pravicah in dolžnostih držav iz Montevidea.
Po njej mora imeti država »stalno prebivalstvo, opredeljeno ozemlje, vlado in sposobnost za vstopanje v odnose z drugimi državami«.
Petra Weingerl, profesorica na mariborski pravni fakulteti, je pojasnila, da mednarodno pravo za priznanje državnosti ne zahteva specifične oblike vladavine oziroma demokratično vzpostavljene vlade. Prav tako za priznanje države ni vedno nujen kriterij učinkovite oblasti, saj lahko njen obstoj onemogoča nezmožnost nadzora nad celotnim ozemljem, na primer zaradi vojne ali okupacije.
Trditev, da je prvi pogoj za priznanje države, da ima ta demokratično in izvoljeno oblast, ki jo suvereno in efektivno izvaja, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.