Družbe v ameriški lasti niso kupile tretjine obdelovalne zemlje v Ukrajini
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Američani so kupili tretjino obdelovalne zemlje v Ukrajini.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih evropske komisije je Ukrajina za več kot polovico svetovnega trga najpomembnejša izvoznica sončničnega olja, s koruzo ga oskrbuje 15 odstotkov, s pšenico pa 10 odstotkov. Foto: Sidhe Shutterstock.com
Na portalu tednika Kmečki glas so 3. avgusta objavili prispevek z naslovom Američani so kupili tretjino obdelovalnih površin v Ukrajini, ki so ga še istega dne umaknili s portala. V njem so trdili, da so v Ukrajini od lani, ko je začel veljati nov zakon o prodaji kmetijskih zemljišč, trije multinacionalni konzorciji v lasti ameriškega kapitala pokupili skoraj tretjino ukrajinskih obdelovalnih površin. *
Pri tem so se sklicevali na avstralski portal Australian National Review, ki je 27. maja poročal, da so ameriški multinacionalki Cargill in DuPont ter Monsanto, nemško-avstralsko podjetje v večinski lasti ameriškega kapitala, kupili 17 milijonov hektarjev ukrajinskih kmetijskih zemljišč, kar naj bi bilo 28 odstotkov obdelovalnih površin Ukrajine pred ruskimi vojaškimi napadi.
Vseh kmetijskih površin v Ukrajini je bilo leta 2020 po podatkih Organizacije za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih 41,3 milijona hektarjev. Tretjina bi znašala 13,7 milijona hektarjev.
Portal Media Bias/Fact Check, ki se ukvarja z ocenjevanjem pristranskosti medijev, je Australian National Review označil za desno usmerjen medij, ki pogosto širi psevdoznanstvene trditve in teorije zarote. Ustanovitelj avstralskega medija Jamie McIntyre pa je na družbenih omrežjih in svojem portalu že v preteklosti širil dezinformacije in teorije zarote, so ugotovili na AAP FactCheck.
Prispevek avstralskega medija je dan pozneje kot Kmečki glas, 4. avgusta, povzel tudi portal Maribor24.si.
Ukrajinska vlada je marca 2020 sprejela zakon o spremembah nekaterih zakonov, ki zadevajo prodajo kmetijskih zemljišč, v veljavi je od 1. julija lani. Njihova prodaja tujim podjetjem ni dovoljena že od leta 2002, z zadnjimi spremembami pa so uvedli možnost, da o prodaji zemljišča tuji fizični osebi odločijo državljani na referendumu.
Ukrajinski zemljiški zakonik je že pred temi spremembami določal, da kmetijskih zemljišč ni dovoljeno prenesti v last tujih državljanov, oseb brez državljanstva, tujih podjetij in tujih držav. Enako velja za podjetja, katerih udeleženci ali končni dejanski lastniki so tuje države, podjetja, za katera ni mogoče ugotoviti končnega lastnika, ali subjekti, registrirani v davčnih oazah. Podjetja, registrirana v tujini, lahko kmetijska zemljišča zgolj najamejo.
Land Matrix je neodvisna podatkovna baza o obsežnih nakupih in najemih zemljišč v državah z nizkimi in srednjimi prihodki, ki deluje v partnerstvu petih globalnih in štirih regionalnih organizacij. V tej bazi med podjetji, ki so od sprejetja zakona do danes kupila ali najela zemljišča v Ukrajini, ni Cargilla, DuPonta in Monsanta.
Vse tri družbe smo sicer vprašali o nakupu kmetijskih zemljišč v Ukrajini, a so odgovorili le iz podjetja Bayer, ki je od junija 2018 lastnik Monsanta. Pojasnili so, da v Ukrajini nimajo v lasti »nobene obdelovalne površine«.
Ukrajinsko ministrstvo za kmetijsko politiko in prehrano na naša vprašanja o lastništvu kmetijskih zemljišč še ni odgovorilo.
Kmečki glas in Australian National Review smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si, Kmečki glas smo prosili tudi za pojasnilo o umiku prispevka s portala, toda odgovorov nismo prejeli.
Portal Australian National Review je po prejemu vprašanj Razkrinkavanja.si sicer v prispevek dodal opombo urednika, da je navedba o 17 milijonih hektarjev napačna in da gre dejansko za 1,7 milijona hektarjev. Pripisali so še, da tuja podjetja zemljišč niso kupila neposredno, temveč prek investicijskih skladov. Katerih, niso pojasnili.
S K L E P
Portal tednika Kmečki glas je 3. avgusta objavil prispevek z naslovom Američani so kupili tretjino obdelovalnih površin v Ukrajini, v katerem so se sklicevali na portal Australian National Review. Ta je poročal, da so ameriški multinacionalki Cargill in DuPont ter Monsanto, nemško-avstralska družba v lasti ameriškega kapitala, od julija lani v Ukrajini kupili 17 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma tretjino vseh.Toda po ukrajinski zakonodaji tuja podjetja ne smejo kupiti tamkajšnjih kmetijskih zemljišč. Izjema so tuje fizične osebe, če njihov nakup zemljišč potrdijo državljani na referendumu.
V neodvisni podatkovni bazi Land Matrix o obsežnih nakupih in najemih zemljišč v državah z nizkimi in srednjimi prihodki Cargilla, DuPonta in Monsanta ni med podjetji, ki so od sprejetja zakona 1. julija lani do danes kupila ali najela zemljišča v Ukrajini.
Trditev, da so Američani v zadnjem letu kupili tretjino obdelovalne zemlje v Ukrajini, ne drži.
*Posodobitev, 17. 8. 2022:
V uvodu smo napačno povzeli, da je Kmečki glas poročal, da so trije multinacionalni konzorciji v lasti ameriškega kapitala pokupili skoraj tretjino ukrajinskih obdelovalnih površin od marca 2020, ko je bil sprejet novi zakon. V nadaljevanju teksta smo sicer pravilno poročali, da se je prispevek Kmečkega glasa nanašal na nakupe od uveljavitve zakona julija lani. Za napako, ki v ničemer ne spremeni sklepa, se opravičujemo.
Dopolnitev, 17. 8. 2022:
V prispevku smo med drugim poročali, da trenutna ukrajinska zakonodaja podjetjem v tuji lasti onemogoča nakup kmetijskih zemljišč, dopušča pa njihov najem. Po prejemu komentarjev nekaterih bralcev o primernosti in posledicah te zakonodaje smo sklenili, da bomo predstavili še to gledišče.
Mihajlo Amosov, strokovnjak za agronomijo z ukrajinskega centra za okoljske iniciative EcoAction, je februarja 2019 v analizi ukrajinske kmetijskozemljiške politike opozoril, da je tamkajšnja vlada leta 2001 uvedla moratorij na prodajo kmetijskih zemljišč, da bi preprečila koncentracijo lastništva na tem področju, vendar je ukrep v praksi učinkoval prav nasprotno.
Po uvedbi moratorija je namreč glavni način upravljanja ukrajinskih kmetijskih zemljišč postal najem. Podjetja so z lobiranjem leta 2007 dosegla spremembo ukrajinskega civilnega zakonika, ki je uzakonila dolgoročne najemne pogodbe s polno uporabo zemljišč, imenovane tudi emfitevze, je analiziral Amosov.
Po njegovih besedah je emfitevza v praksi podobna lastništvu posesti, saj imajo najemniki pravico do polne uporabe in izkoriščanja kmetijskih zemljišč za zelo dolgo obdobje, celo za 49 let ali za nedoločen čas. S tem je emfitevza za agroholdinge postala nekakšna luknja v zakonu, je opozoril.
Po zadnjih podatkih neodvisne podatkovne baze Land Matrix o obsežnih nakupih in najemih zemljišč v državah z nizkimi in srednjimi prihodki imajo sicer tuji vlagatelji v Ukrajini v najemu 3,2 milijona hektarjev zemljišč. Ameriška podjetja so investitorji ali soinvestitorji v podjetjih, ki najemajo 481.492 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je 1,17 odstotka vseh obdelovalnih površin v Ukrajini.
Land Matrix omogoča razvrščanje poslov po letih, a od leta 2021, ko je začel veljati zakon o spremembah nekaterih zakonov, ki zadevajo prodajo kmetijskih zemljišč, ni bilo novih poslov, v katerih bi bila udeležena tuja podjetja ali ukrajinska podjetja, ki imajo po podatkih baze Land Matrix tujega končnega ali prevladujočega lastnika.
Poročali smo, da v podatkovni bazi Land Matrix od uveljavitve zakona julija lani do danes ni poslov, ki bi jih sklenile družbe Cargill, DuPont in Monsanto. Ker so bralci menili, da zemljišča obvladujejo prek svojih hčerinskih družb, smo preverili tudi to.
DuPont in Monsantova matična družba Bayer imata po podatkih na njunih spletnih mestih skupaj 545 hčerinskih podjetij, toda sodeč po bazi Land Matrix nobeno od teh nima v lasti ali najemu kmetijskih zemljišč v Ukrajini.
Cargill ni delniška družba, zato podrobne finančne podatke razkriva le investitorjem. V podatkovni bazi Land Matrix je sicer 11 Cargillovih hčerinskih družb, vendar nobena nima v lasti ali najemu kmetijskih zemljišč v Ukrajini.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
