Ekonomsko-socialni svet ni zasedal več kot prej v šestih letih skupaj
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Ker ravno zdaj smo v Sloveniji dobili neko obvestilo, da nekatere sindikalne centrale izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta, kljub temu da smo v tem mandatu imeli daleč največ sej, usklajevanj, pogajanj – mislim, da v enem letu več kot prej v šestih letih skupaj.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Premier Janez Janša je 14. maja na prvi seji strateškega sveta za socialno politiko zatrdil, da je imel ekonomsko-socialni svet (ESS), katerega del je tudi vlada, v tem mandatu več sej, usklajevanj in pogajanj kot v prejšnjih šestih letih skupaj. Dejal je, da so prejeli »neko obvestilo, da nekatere sindikalne centrale« kljub temu izstopajo iz tega sveta.
Istega dne je pet od sedmih sindikalnih central, ki delujejo v ESS, obvestilo svet, da se njegovih nadaljnjih sej in sej delovnih teles ne bodo več udeleževale. Lidija Jerkič, predsednica zveze svobodnih sindikatov, je na tiskovni konferenci pojasnila, da se centrale iz ESS umikajo zaradi kršitev protokola vlade in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga.
Protokol je novembra 2019 podpisala prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca. V prvi točki protokola se je zavezala, da za temeljna ekonomska in socialna področja ne bo sprejemala ali predlagala sprejetja predpisov, ne da bi socialni partnerji na ESS te predpise prej vsebinsko obravnavali. Temeljna ekonomska in socialna področja med drugim vključujejo ekonomsko in davčno politiko ter gospodarski položaj in razvoj Slovenije.
Tega aktualna vlada po besedah Jerkičeve ni spoštovala, saj je manj zainteresirana za sodelovanje s socialnimi partnerji. Cela vrsta predpisov vlade, denimo, pred sprejetjem ni bila v obravnavi na ESS. Jerkičeva je še poudarila, da socialni partnerji prav tako niso sodelovali pri pripravi zakona o demografskem skladu, nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter pri spremembah davčne zakonodaje.
ESS nima podatka o številu pogajanj in usklajevanj
Po podatkih, ki so jih Razkrinkavanju.si posredovali z ESS, je imel svet v šestih letih do mandata zdajšnje vlade 88 sej, od takrat pa jih je bilo le 16, torej 72 manj.
Na ESS so poudarili, da so bile dosedanje seje z aktualno vlado daljše kot tiste, ki so jih imeli v prejšnjem obdobju. V času zdajšnje vlade so na sejah v povprečju obravnavali 3,7 vsebinske točke, od leta 2014 pa 2,7 točke.
Svet je leta 2017 začel ustanavljati tudi delovna telesa. Od takrat do 13. marca lani je bilo ustanovljenih 12 strokovnih odborov več kot pod zdajšnjo vlado, sta bili pa v tem vladnem mandatu ustanovljeni dve pogajalski skupini več kot prej.
V sekretariatu sveta nimajo podatkov o številu sej, ki so jih imele posamezne pogajalske skupine in strokovni odbori.
V kabinetu predsednika vlade premierove izjave niso želeli dodatno komentirati.
ESS smo vprašali, ali so morda seznanjeni z obvestilom, na katero se je skliceval premier. Odgovor sveta še čakamo.
SKLEP
Predsednik vlade Janez Janša je na prvi seji strateškega sveta za socialno politiko 14. maja dejal, da so prejeli »neko obvestilo, da nekatere sindikalne centrale« izstopajo iz ESS. Navedel je, da je v zadnjem letu v okviru ekonomsko-socialnega sveta potekalo več sej, usklajevanj in pogajanj kot v prejšnjih šestih letih skupaj.
Štirinajstega maja je pet sindikalnih central obvestilo ESS o svojem izstopu oziroma odločitvi, da se ne bodo udeleževali nadaljnjih sej in sodelovali v delovnih teles sveta. Trditev predsednika vlade, da »nekatere sindikalne centrale« izstopajo iz ekonomsko-socialnega sveta, drži.
Podatki ESS kažejo, da je bilo v šestih letih pred nastopom te vlade vsaj 72 sej sveta več kot v času trenutne vlade. Pri tem ni jasno, koliko sej so imela delovna telesa sveta, saj ta teh podatkov nima, v kabinetu predsednika vlade pa premierove izjave niso želeli »dodatno komentirati«.
Trditev predsednika vlade, da je bilo v mandatu aktualne vlade več sej ESS kot prej v šestih letih skupaj, ne drži.
Trditev predsednika vlade, da je bilo v mandatu trenutne vlade v okviru ESS več pogajanj in usklajevanj kot prej v šestih letih skupaj, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za neutemeljeno.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.