Evropski delegirani tožilci delujejo le v svoji državi
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Mislim, da kaj veliko to za Slovenijo ne bo pomenilo, ker bodo drugi tožilci bedeli nad porabo denarja v Sloveniji.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanka SAB Alenka Bratušek je neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev v oddaji Studio City označila za velik madež na Sloveniji pred predsedovanjem EU. Foto: Daniel Novakovič/STA
Poslanka SAB Alenka Bratušek je 7. junija v oddaji Studio City na nacionalni televiziji na voditeljevo vprašanje o posledicah neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev za porabo evropskih sredstev v Sloveniji odgovorila, da to ne bo veliko pomenilo. Zatrdila je, da bodo drugi tožilci bedeli nad porabo denarja pri nas. Po njenem bodo pri tem uspešni, saj za porabo evropskih sredstev veljajo pravila, ki jih morajo poznati vsi tožilci.
Ministrstvo za pravosodje je oktobra lani skladno z zakonom o državnem tožilstvu v uradnem listu objavilo javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Državnotožilski svet je novembra kot najbolj primerna kandidata izbral Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja ter predlog za njuno imenovanje 3. decembra poslal ministrstvu. Šest dni kasneje, 9. decembra, je ministrstvo listo s kandidatoma posredovalo vladi.
Vlada bi se morala po zakonu s predlogom seznaniti in ga poslati pristojni instituciji EU, toda tega ni storila. Pravosodnemu ministrstvu je maja letos naložila, naj v uradnem listu objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Odločitev je pojasnila v sporočilu za javnost, navedla je, da zakon predvideva predložitev šestih kandidatov, ne dveh.
Zakon sicer izrecno ne predvideva števila kandidatov za evropske delegirane tožilce. Po členu 71d se za oblikovanje predloga kandidatov smiselno uporablja člen 71č, ki ureja kandidacijski postopek za evropske tožilce. Po tem členu mora državnotožilski svet sestaviti listo treh kandidatov.
Evropski delegirani tožilci so po uredbi sveta EU od leta 2017 del evropskega javnega tožilstva (EJT), ki je od junija letos pristojno za preiskovanje, pregon in obsodbe kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, denimo goljufije in korupcijo. Nad njimi bedijo evropski glavni tožilec in evropski tožilci iz držav članic, ki sodelujejo v EJT.
Po 13. členu uredbe mora vsaka država članica v EJT imenovati vsaj dva delegirana tožilca, ki bosta v državi članici preiskovala primere v pristojnosti EJT. Po 12. členu je vsak evropski tožilec pristojen za nadzor nad evropskimi delegiranimi tožilci v svoji državi. Evropski tožilec iz Slovenije je lani postal Jaka Brezigar.
Slovenija in Finska sta edini članici, ki še nista imenovali evropskih delegiranih tožilcev. Kot so za Razkrinkavanje.si sporočili iz službe za odnose z javnostmi EJT, imenovanje finskih evropskih delegiranih tožilcev sicer »pričakujejo v kratkem«.
Preiskavo lahko izvede tudi evropski tožilec
V službi za odnose z javnostmi EJT so še pojasnili, da lahko evropski delegirani tožilci svojo vlogo opravljajo zgolj v državi članici, ki jih je nominirala. Evropski delegirani tožilci morajo namreč podrobno poznati pravosodni sistem države, v kateri delujejo.
Evropski tožilec po 28. členu uredbe v izjemnih primerih lahko sprejme odločitev, da bo preiskavo izvedel sam ali pa jo naloži pristojnim organom v svoji državi članici, če evropski delegirani tožilec ne more izvesti preiskave ali pregona.
Skladno s tem členom bo naloge evropskih delegiranih tožilcev, ki jih Slovenija še ni imenovala, začasno opravljal slovenski evropski tožilec Brezigar.
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je v izjavi 27. maja javnosti sporočila, da lahko EJT začne delovati tudi brez slovenskih delegiranih tožilcev, a je opozorila, da bodo finančni interesi EU v Sloveniji zato manj zaščiteni: »Pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih oblasti z EJT resno spodkopava zaupanje v učinkovito upravljanje in nadzor nad evropskimi sredstvi v Sloveniji.«
Poslansko skupino SAB smo vprašali, kako Bratuškova komentira ugotovitve, da evropski delegirani tožilci lahko delujejo zgolj v državi, ki jih je nominirala, in da bo vlogo slovenskih evropskih delegiranih tožilcev začasno opravljal slovenski evropski tožilec Brezigar. Odgovora nismo prejeli.
SKLEP
Poslanka SAB Alenka Bratušek je 7. junija v oddaji Studio City na nacionalni televiziji zatrdila, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev za Slovenijo ne bo imelo velikega pomena, saj bodo porabo evropskega denarja pri nas nadzirali drugi tožilci.
Po 13. členu uredbe sveta EU o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva so evropski delegirani tožilci v svojih državah pristojni za preiskavo, pregon in obsodbo storilcev, kadar gre za kazniva dejanja zoper finančne interese EU.
Svojih evropskih delegiranih tožilcev nista imenovali le Slovenija in Finska, toda na EJT imenovanje finskih predstavnikov pričakujejo v kratkem.
Če država ne imenuje evropskih delegiranih tožilcev, njihovo vlogo začasno prevzame evropski tožilec iz iste države. V Sloveniji bo to vlogo opravljal Jaka Brezigar, ki je bil za evropskega tožilca imenovan lani.
Po pojasnilih službe za odnose z javnostmi EJT lahko evropski delegirani tožilci preiskujejo samo v državi članici, ki jih je nominirala, saj morajo dobro poznati pravosodni sistem države, kjer delujejo.
Evropski delegirani tožilci torej lahko svoje delo opravljajo le v državi, ki jih je nominirala. Delo slovenskih evropskih delegiranih tožilcev bo začasno opravljal slovenski evropski tožilec. Trditev Alenke Bratušek, da bodo porabo evropskega denarja pri nas nadzirali drugi tožilci, ne drži.
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je konec maja sporočila, da neimenovanje delegiranih tožilcev spodkopava zaupanje v učinkovito upravljanje in nadzor nad evropskimi sredstvi v Sloveniji.
Trditev Bratuškove, da neimenovanje delegiranih tožilcev za Slovenijo ne bo pomenilo veliko, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
