Epidemiološki ukrepi v Sloveniji niso odvisni od evropskih priporočil
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
»Danes sta samo še dve regiji rumeni in upamo, da bosta tudi ti dve kmalu zeleni, kar pomeni, da smo prišli v fazo, ko začnemo upoštevati evropska pravila. Po evropskih pravilih pa smo še vedno nad 150, kar je še vedno rdeča faza v evropskem merilu.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je 3. junija na vladni tiskovni konferenci komentiral število okužb s covidom-19 v slovenskih regijah. Dejal je, da sta le dve glede na okuženost obarvani rumeno, pri tem pa je upal, da bosta kmalu zeleni, kar bi pomenilo, da bi začeli upoštevati evropska pravila. Poudaril je, da je Slovenija po teh še vedno v rdeči fazi.
Pri tem je predstavil tudi tabelo s podatki o okuženih s covidom-19 po regijah, v kateri so bili zbrani podatki o sedemdnevnem povprečju potrjenih dnevnih okužb od 7. maja do 2. junija.
Dan pred Krekovo izjavo, torej 2. junija, je bilo v Sloveniji v sedemdnevnem povprečju po 260 novih potrjenih okužb s covidom-19 na dan, kažejo podatki NIJZ. Tega dne je bila po vladnem načrtu sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije v zeleni fazi, saj je bilo sedemdnevno povprečje potrjenih okužb nižje od 300.
Drugega junija sta bili v rumeni fazi le še posavska in osrednjeslovenska regija, torej dve regiji, kot je dejal Krek.
Vladni načrt v zeleni fazi določa odpravo večine omejitev javnega življenja, denimo omejitve zbiranja na največ 50 ljudi. Po zadnjih podatkih je bilo v sredo, 16. junija, v sedmih dneh povprečno 95,3 nove potrjene okužbe s covidom-19 na dan.
Vladni odlok o razglasitvi epidemije je sicer prenehal veljati 15. junija.
»Evropska pravila« zadevajo le prehajanje mej med državami
Če bi regiji, ki sta bili 2. junija rumeni, kmalu postali zeleni, bi to po Krekovem mnenju pomenilo, da bi v Sloveniji uveljavili »evropska pravila«.
Toda svet EU je oktobra lani sprejel priporočila o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na covid-19, v katerih so državam članicam priporočili, naj pri odločanju o omejitvah vstopa v državo upoštevajo epidemiološko stanje v drugih državah.
Na podlagi teh priporočil evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) vsak teden objavlja zemljevid evropskih držav in območij, ki so obarvani glede na kumulativno število na novo potrjenih okužb v zadnjih štirinajstih dneh na sto tisoč prebivalcev, pa tudi glede na število izvedenih testov in delež pozitivnih testov na okužbo s covidom-19.
V Sloveniji je bilo po podatkih NIJZ v štirinajstih dneh do 3. junija 182,6 nove okužbe na sto tisoč prebivalcev. Na zemljevidu ECDC je bila tako obarvana rdeče, saj je imela v dveh tednih več kot 150 novih potrjenih okužb.
Toda priporočila sveta EU ne določajo, katere ukrepe naj države sprejemajo za zamejevanje širjenja okužb, katere higienske ukrepe naj predpišejo, prav tako ne, ali naj omejijo javno zbiranje ter gibanje po državi in kako. Zadevajo le prehajanje ljudi med državami članicami. Potniki iz držav, ki so na zemljevidu obarvane z rdečo ali temno rdečo, imajo pri vstopu v države več omejitev kakor tisti, ki prihajajo iz oranžnih ali zelenih območij. Če niso cepljeni ali nimajo negativnega testa akreditiranega laboratorija, morajo po prihodu v državo v karanteno.
Slovenija priporočila sveta EU pri omejevanju vstopa v državo upošteva že od novembra.
Nacionalni inštitut za javno zdravje smo vprašali, zakaj bi priporočila sveta EU o skupnem omejevanju gibanja med državami članicami začeli upoštevati, ko bo Slovenija vstopila v zeleno fazo po lastnem načrtu sproščanja ukrepov, kot je dejal Milan Krek. Odgovora nismo prejeli.
SKLEP
Direktor NIJZ Milan Krek je 3. junija dejal, da sta le dve regiji glede na okuženost obarvani rumeno. Izrazil je upanje, da bosta kmalu zeleni, kar bi pomenilo prehod v fazo, ko bi začeli upoštevati evropska pravila.
Po podatkih NIJZ sta bili 2. junija, dan pred Krekovo izjavo, po številu okužb v rumenem območju vladnega načrta sproščanja ukrepov le še posavska in osrednjeslovenska regija, torej dve.
Svet EU je ECDC naložil objavo zemljevida evropskih držav in območij, ki so obarvani glede na število okuženih. Države, kjer je bilo v štirinajstih dneh več kot 150 potrjenih novih okužb na sto tisoč prebivalcev, so rdeče. Tako je bila Slovenija 2. junija na zemljevidu obarvana rdeče, saj je imela po podatkih NIJZ v zadnjih dveh tednih 182,6 potrjene okužbe na sto tisoč prebivalcev.
Toda priporočila sveta EU o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odzivu na pandemijo se nanašajo le na omejitve pri vstopu v države članice za tiste, ki prihajajo iz bolj okuženih območij. Slovenija ta priporočila upošteva že od novembra lani.
Priporočila ne zadevajo vseh drugih ukrepov za zamejevanje epidemije znotraj države, kot so denimo omejitve javnega življenja.
Drži, da sta bili 2. junija le dve slovenski regiji obarvani rumeno, kot je dejal Krek.
Drži tudi, da je bila Slovenija 2. junija glede na priporočila sveta EU obarvana rdeče, saj je imela v dveh tednih do 3. junija 182,6 potrjene okužbe na sto tisoč prebivalcev.
Toda zemljevid, ki ga ECDC objavlja za prikaz okuženosti v državah članicah, temelji na evropskih priporočilih, ki jih Slovenija že izvaja. Ta zadevajo le omejevanje vstopa v državo za tiste, ki prihajajo iz rdečih ali temno rdečih območij, ukrepov za zamejevanje epidemije znotraj države pa ne določajo.
Krekova izjava, da bomo, ko bosta regiji obarvani zeleno, prišli v fazo, ko bomo začeli upoštevati evropska pravila, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.