Slovenija po precepljenosti proti covidu-19 okrog evropskega povprečja
Avtor: Žana Erznožnik
TRDITEV
Podatki o precepljenosti kažejo, da je Slovenija nad evropskim povprečjem.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SDS Danijel Krivec je v odzivu na obtožbe opozicije, da predsednik vlade Janez Janša ni zagotovil zadostne količine cepiva proti covidu-19, dejal, da si je Slovenija med Janševim prevzemom vodenja zdravstvenega ministrstva dodatno izborila skoraj 1,5 milijona odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer-Biontech. Foto: Anže Malovrh/STA
»Podatki o precepljenosti kažejo, da je Slovenija nad evropskim povprečjem,« je 26. maja na izredni seji državnega zbora, na kateri so razpravljali o ustavni obtožbi predsednika vlade Janeza Janše, dejal poslanec SDS Danijel Krivec. To je eden od argumentov, s katerimi se je odzval na očitke opozicije, da Janša v vlogi zdravstvenega ministra ni zagotovil zadostne količine cepiva proti covidu-19.
Med precepljene po pojasnilih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sodijo vsi, ki so bili cepljeni z vsemi odmerki, ki jih za zaščito pred covidom-19 zahteva proizvajalec posameznega cepiva. Za polno zaščito s cepivi proizvajalcev Pfizer-Biontech, Moderna in AstraZeneca sta potrebna dva odmerka, za cepivo družbe Janssen pa zadostuje eden.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) za precepljene uporablja enako definicijo, le da njihovi podatki zajemajo le starejše od 18 let. NIJZ pri računanju deleža precepljenosti upošteva vse prebivalce Slovenije. Zaradi primerljivosti smo upoštevali delež precepljenih odraslih, ki smo ga izračunali na podlagi podatkov NIJZ o deležu precepljenih in podatkov statističnega urada o številu odraslih v Sloveniji v prvi polovici lanskega leta.
V poslanski skupini SDS so v telefonskem pogovoru namreč pojasnili, da se je Krivec v izjavi navezoval na podatke ECDC o precepljenosti. Dodali so še, da je treba pri ocenjevanju izjave upoštevati podatke »za nazaj« in da je vse pojasnjeno na spletnem mestu stranke, kjer so 26. maja objavili poslančev govor o precepljenosti v državah članicah EU.
Po podatkih NIJZ je do 25. maja, dan pred Krivčevo izjavo, vse odmerke prejelo 20,22 odstotka odraslega prebivalstva. Še 37,29 odstotka jih je prejelo po en odmerek od zahtevanih dveh.
Po podatkih o precepljenosti v državah EU, ki jih je ECDC istega dne objavil na svojem spletnem mestu, pa je bilo v Sloveniji precepljenih 16,75 odstotka odraslih. Dodatnih 32,06 odstotka odraslih je prejelo vsaj en odmerek cepiva.
Povprečna precepljenost v EU je bila 17,3-odstotna, kar pomeni, da je bila Slovenija za 0,55 odstotne točke pod evropskim povprečjem. Pod povprečjem je bila tudi po deležu odraslih, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva. V EU je bilo takih 39,27 odstotka odraslih, slovensko povprečje pa je bilo za 7,21 odstotne točke nižje.
Tedaj je bila po podatkih ECDC po deležu precepljenih v EU najuspešnejša Madžarska s 34,82 odstotka. Sledili sta ji Malta s 33,64 odstotka precepljenih in Danska s 24,73 odstotka. Po precepljenosti je bila najmanj uspešna Latvija, kjer je bilo precepljenih 7,23 odstotka odraslih.
Toda ECDC opozarja, da so lahko njihovi podatki o precepljenosti neskladni s podatki nacionalnih institucij, saj jim vse države ne poročajo enako pogosto, evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni pa jih posodablja vsakodnevno. Podatki, objavljeni 25. maja, se tako pri 21 državah nanašajo na teden med 24. in 30. majem, pri drugih državah, tudi Sloveniji, pa na teden med 17. in 23. majem.
Evropsko povprečje precepljenosti proti covidu-19 je bilo po podatkih ECDC, dostopnih 13. junija, 26,9-odstotno. Vsaj en odmerek je prejelo 51,4 odstotka odraslih.
Po teh podatkih je bila Slovenija z 28-odstotno precepljenostjo odraslih nad povprečjem EU, z 42,1 odstotka odraslih, ki so prejeli vsaj en odmerek, pa pod povprečjem.
Za boljšo precepljenost bi potrebovali več dostopnega cepiva
Cilj nacionalne strategije cepljenja proti covidu-19 je vsaj 60-odstotna precepljenost v čim krajšem možnem času. Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji 13. junija precepljenih 26,6 odstotka prebivalcev, kar je za 33,4 odstotne točke manj od minimalne želene ciljne precepljenosti.
»Do zdaj je bila na ravni EU glavna omejitev pri povečevanju precepljenosti dostopnost cepiv, ne pa denimo pripravljenost logistike, cepilnih centrov ali motivacija prebivalstva,« je za Razkrinkavanje.si dejal predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Alojz Ihan.
Poudaril je še, da je Slovenija po precepljenosti okrog povprečja EU, saj je prejela razmeroma malo cepiva, poleg tega pa ga je tudi sproti porabila. Dokler cepiva ne bo dovolj, je po njegovem mnenju k cepljenju smiselno spodbujati še necepljene ogrožene skupine, torej starejše od 50 let.
Slovenija je tako kot druge države članice cepivo najprej razdelila med starejše, pravi Ihan. Vendar je precepljenost med starejšimi od 50 let, ki ne bivajo v domovih za starostnike, manjša kot v drugih državah. Po Ihanovem mnenju bi morali pri nas več truda vložiti v to, da bi bilo precepljenih približno 90 odstotkov starejših od 50 let.
K temu bi, pravi, med drugim pripomoglo sporočanje vlade in stroke, da je vsaka smrt zaradi covida-19 odveč, saj jo lahko preprečimo s cepljenjem. »To bi nas spodobno pripeljalo v jesen brez potrebe po hujših ukrepih«, saj v bolnišnici ni hospitaliziranih oseb, ki so bile cepljene.
Primož Velikonja, vodja cepilnega centra v Kočevju, kjer so po zadnjih podatkih NIJZ na četrtem mestu najbolj precepljenih občin, meni, da bi Slovenija lahko dosegla večji delež precepljenosti z več mobilnimi cepilnimi skupinami. Tako bi med drugim olajšali cepljenje na zelo oddaljenih območjih, kjer živijo starejši, prav tako bi cepljenje olajšali gospodarskim družbam. Lahko bi tudi bolje organizirali delo na cepilnih mestih, denimo z uvedbo sistema »drive in«.
Ugotovitve, da po podatkih ECDC o precepljenosti proti covidu-19 »za nazaj« Slovenija ni nad povprečjem EU, v poslanski skupini SDS niso komentirali. Odziv bomo objavili, če ga prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Danijel Krivec se je 26. maja na seji državnega zbora odzival na obtožbe opozicije, da predsednik vlade Janez Janša, ko je bil v vlogi zdravstvenega ministra, ni zagotovil dovolj cepiva proti covidu-19. Dejal je, da podatki o precepljenosti kažejo, da je Slovenija nad evropskim povprečjem.
V poslanski skupini so v telefonskem pogovoru pojasnili, da se je poslanec v izjavi navezoval na podatke ECDC o precepljenosti v državah članicah EU, ki jih je treba upoštevati »za nazaj«.
NIJZ med precepljene šteje vse, ki so prejeli en zahtevani odmerek cepiva proizvajalca Janssen oziroma dva odmerka cepiva drugih proizvajalcev, ECDC pa samo starejše od 18 let, zato se podatki razlikujejo.
Slovenija je bila po podatkih ECDC, objavljenih 25. maja, s 16,75 odstotka precepljenih odraslih prebivalcev pod povprečjem EU, ki je bilo 17,3 odstotka. Toda evropski center pri objavi podatkov opozarja, da jih države ne sporočajo enako pogosto, tako so se podatki tega dne pri večini držav nanašali na teden med 24. in 30. majem, pri drugih državah, tudi Sloveniji, pa na teden med 17. in 23. majem.
Podatki ECDC o precepljenosti v evropskih državah se sicer vsakodnevno spreminjajo. Tako je Slovenija po zadnjih podatkih z dne 11. junija z 28-odstotno precepljenostjo nad evropskim povprečjem, ki je 26,9 odstotka odraslih prebivalcev.
Trditev poslanca Danijela Krivca, ki je 26. maja dejal, da je Slovenija po podatkih o precepljenosti proti covidu-19 nad evropskim povprečjem, ne drži. Pri tem smo upoštevali podatke, ki so bili 25. maja objavljeni na spletnem mestu ECDC.
Prav tako ne drži pojasnilo poslanske skupine SDS, da trditev temelji na podatkih ECDC, ki jih je treba upoštevati »za nazaj«.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
