Ekonomsko stanje se pod Janšo ni vedno boljšalo

Avtor: David Bajec

 

TRDITEV

»Standard ljudi, govorimo o ekonomski sliki, govorimo o blaginji, se je pa poviševal samo in vedno za časa Janševih vlad.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

youtube


 
 

Poslanec Hoivik je v oddaji Vroča tema izjavil, da so tako imenovani novi obrazi v politiki vedno pomenili poslabšanje razmer in da se je ekonomski standard pod njihovo vladavino zniževal. Foto: Boštjan Podlogar/STA

»Standard ljudi, govorimo o ekonomski sliki, govorimo o blaginji, se je pa poviševal samo in vedno za časa Janševih vlad,« je 23. marca v pogovorni oddaji Vroča tema na portalu Domovina trdil poslanec SDS Andrej Hoivik. Na vprašanje Razkrinkavanja.si, na katere kazalnike se je pri tem skliceval, se ni odzval.

Statistični urad (Surs) namreč nima specifičnega kazalnika za »ekonomsko sliko« ali blaginjo. Kot so pojasnili na Sursu, je kakovost življenja kompleksen pojem, ki vključuje tako objektivne kazalnike ekonomskega, socialnega in okoljskega stanja kot subjektivne kazalnike o občutkih in doživljanju posameznikov.

Na splošno je kot ekonomski kazalnik gospodarske aktivnosti države uporaben BDP, vendar to ni edino merilo blaginje v državi, poleg tega ima omejitve pri ocenjevanju življenjskega standarda, so še pojasnili.

Ker Hoivik svoje trditve ni pojasnil, smo ekonomsko sliko oziroma blaginjo analizirali na podlagi Sursovih podatkov o BDP in stopnji brezposelnosti ter podatkov o materialni prikrajšanosti iz letnih poročil urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Janez Janša je doslej vodil tri vlade. Prvič od decembra 2004 do novembra 2008, drugič od februarja 2012 do marca 2013, zadnjič pa je vlado vodil od marca 2020 do junija 2022.

BDP je po podatkih Sursa od leta 1995, odkar spremljajo medsebojno primerljive podatke, do lanskega leta medletno naraščal ves čas, razen v letih 2009, 2012, 2013 in 2020, ko se je znižal. Najbolj se je znižal leta 2009, za 7,6 odstotka.

Takrat je Umar upadanje BDP, ki se je sicer začelo v zadnjem četrtletju leta 2008, v poročilu o razvoju pripisal posledicam svetovne finančne krize. Za leto 2020 pa so padec BDP pripisali posledicam epidemije covida-19. Zaradi omejitev gibanja in ponudbe je močno upadla zasebna potrošnja, razpoložljivi dohodek pa se ob podpornih ukrepih vlade ni dosti spremenil, so ugotavljali.

Od uvedbe evidence o anketni brezposelnosti leta 1993 je bilo na trgu dela največ brezposelnih leta 2013, ko je bila stopnja brezposelnosti 10,1-odstotna, kar je 1,2 odstotne točke več kot leto prej. Odtlej se je stopnja brezposelnosti medletno zniževala do leta 2020, prvega leta epidemije, ko je spet zrasla.

Umar v poročilih o letnem razvoju spremlja tudi stopnjo materialne prikrajšanosti, ki zajema devet elementov, kot so zmožnost plačila nepričakovanih stroškov, stroška tedenskih počitnic zdoma, lastništvo osebnega avtomobila ter zagotavljanje ustrezne prehrane in primerno ogrevanega stanovanja. 

Umar na splošno kot materialno prikrajšane osebe opredeljuje tiste iz gospodinjstev s pomanjkanjem pri vsaj treh od devetih elementov prikrajšanosti.

Od leta 2005, ko so po dostopnih podatkih začeli meriti materialno prikrajšanost, so najvišjo stopnjo ugotovili v letih 2011 in 2014, ko je znašala 17,2 odstotka. Drugo najvišjo vrednost so izmerili leta 2013 (17 odstotkov), v letih 2012 in 2008 pa skoraj tolikšno, 16,9-odstotno. Stopnja se je od leta 2014 zniževala, razen v letih 2017 in 2020, ko je bila enaka kot leto prej.

Hoivik se na ugotovitve še ni odzval. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

SKLEP

Poslanec SDS Andrej Hoivik je 23. marca v oddaji Vroča tema na portalu Domovina trdil, da se je standard ljudi, kar zadeva »ekonomsko sliko in blaginjo«, povečeval izključno v času Janševih vlad. Na novinarska vprašanja se ni odzval, zato ni jasno, na katere kazalnike se je skliceval. Surs nima specifičnega kazalnika za »ekonomsko sliko« ali blaginjo.

Za del trditve o ekonomski sliki smo analizirali BDP, del trditve o blaginji pa s stopnjama brezposelnosti in materialne prikrajšanosti.

Janez Janša je vlado vodil v treh obdobjih. Prvič med letoma 2004 in 2008, drugič leta 2012 in 2013, tretjič pa od leta 2020 do sredine 2022.

BDP se je od 1995. medletno zviševal ves čas, razen v letih 2009, 2012, 2013 in 2020. Dvakrat se je torej znižal v času Janševih vlad, enkrat pa v obdobju vlade Boruta Pahorja. Umar je sicer v letnem poročilu za leto 2020 pojasnil, da se je BDP znižal zaradi epidemije covida-19, leta 2009 pa zaradi svetovne finančne krize.

Tudi stopnja brezposelnosti se je povišala v času šestih vlad, med njimi vseh treh Janševih. Od 1993. je bila stopnja anketne brezposelnosti najvišja leta 2013, v zadnjem letu Janševega drugega mandata.

Stopnja splošne materialne prikrajšanosti je bila v času druge Janševe vlade ena izmed višjih od začetka merjenja, in sicer 16,9- in 17-odstotna. Višja je bila le v letih 2011 in 2014, ko je znašala 17,2 odstotka, od 2014. pa se je zniževala, razen leta 2017 in 2020, ko je bila enaka kot leto prej.

Trditev, da se je življenjski standard, oziroma ekonomska slika in blaginja, poviševal vedno in samo v času Janševih vlad, ne drži.

 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).