Slovenci se v Avstriji in Nemčiji lahko zaposlijo, četudi ne obvladajo nemščine
Avtorica: Manca Vertačnik
TRDITEV
»Danes Slovenec ne more iti delat v Avstrijo, v Nemčijo, če ne zna nemškega jezika.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih Eurostata so nemški državljani leta 2023 predstavljali 78,6 odstotka tamkajšnje aktivne delovne sile, iz držav članic EU je bilo 7,4 odstotka delavcev, 14 odstotkov pa iz tretjih držav. Foto: Markus Winkler/Pexels
Poslanec SDS Andrej Kosi je 25. marca na seji državnega zbora dejal, da »danes Slovenec ne more iti delat v Avstrijo ali Nemčijo, če ne zna nemškega jezika«. Poslančeva trditev je bila del stališča stranke o predlogu novele zakona o tujcih.
Kot kaže obrazložitev novele zakona, je ta potrebna zaradi prenosa prenovljene evropske direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve v slovenski pravni red.
Cilj nove direktive je okrepitev sistema modre karte Evropske unije, ki visokokvalificiranim delavcem omogoča začasno prebivanje v EU, denimo z olajšanjem njihove mobilnosti med državami EU in poenostavitvijo sistema vrednotenja poklicnih kvalifikacij.
Kosijevo stališče se je nanašalo na pomanjkljivosti novele glede vključevanja tujih državljanov na trg dela. Poudaril je, da je pomembno, da se tujci naučijo slovenskega jezika, predvsem če so v stiku s tukajšnjimi državljani.
Po pojasnilih nemškega zavoda za zaposlovanje sta pravna podlaga za izdajo dovoljenja za prebivanje, ki tujcem omogoča zaposlitev v Nemčiji, zakon o prebivanju, zaposlovanju in integraciji tujih državljanov na ozemlju Zvezne republike Nemčije ter odlok o zaposlovanju tujih državljanov.
Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da za delavce z državljanstvom držav članic EU nimajo zakonskih zahtev glede znanja jezika. Izjema so državljani članic EU, ki želijo v Nemčiji opravljati tako imenovane regulirane poklice, denimo v zdravstveni dejavnosti, šolstvu ali odvetništvu. Za opravljanje teh morajo tujci pridobiti poklicno licenco (nemško Berufserlaubnis). Pogoja za pridobitev licence sta ustrezna strokovna kvalifikacija in določena raven znanja nemščine.
Raven jezikovnega znanja je odvisna od poklica, ki ga bo tuji delavec opravljal, in od kraja dela. Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave na informacijskem portalu za priznavanje tujih poklicnih kvalifikacij pojasnjuje, da je za učitelja v Kölnu potrebna raven znanja nemščine C2, za odvetniško delo v Dresdnu pa znanje na ravni C1, medtem ko ministrstvo v brošuri za zdravstvene delavce priporoča znanje jezika na ravni C1.
Drugače je z državljani tretjih držav, ki morajo za delo v Nemčiji pridobiti vizum, v postopku pa dokazati določeno stopnjo znanja nemščine. Tisti, ki zaprosijo za za priznavanje tujih kvalifikacij, morajo znati nemško na ravni A2. Za pridobitev kartice priložnosti, ki prosilcem omogoča, da v času iskanja zaposlitve ostanejo v Nemčiji do enega leta, pa A1.
Na nemškem zavodu za zaposlovanje so še pojasnili, da je večina tamkajšnjih podjetij malih ali srednje velikih. Njihov poslovni jezik je pogosto nemški, predvsem v podjetjih, ki imajo tesne stike z domačimi strankami, zato delodajalci pričakujejo, da ima tuji delavec vsaj nekaj znanja nemščine.
Poudarili so, da je jezikovno znanje manj pomembno pri sezonskem ali kratkotrajnem delu, medtem ko za delo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij sprva zadostuje tudi znanje angleščine. Zgolj z znanjem tega jezika je v večjih mestih pogosto lažje najti zaposlitev, na podeželju pa je to lahko težje. Zahteve glede delavčevega jezikovnega znanja se razlikujejo tudi glede na zvezno deželo, v kateri podjetje posluje.
V Avstriji področje zaposlovanja tujcev ureja zakon o zaposlovanju tujih državljanov, po katerem državljanov članic EU ne štejejo med tujce.
Na avstrijskem ministrstvu, pristojnem za delo, so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se lahko državljani EU v Avstriji svobodno naseljujejo in dostopajo do trga dela, zato za zaposlitev ne potrebujejo posebnega dovoljenja pristojnih organov ali dokazil o znanju nemškega jezika.
Državljani tretjih držav, ki želijo delati v Avstriji, pa morajo pridobiti kombinirano dovoljenje za prebivanje in delo, imenovano rdeče-bela kartica. Ta imetnikom omogoča začasno prebivanje in delo pri delodajalcu, ki ga navedejo v prošnji za prebivanje.
Na ministrstvu so še pojasnili, da je znanje jezika eden izmed kriterijev za pridobitev rdeče-bele kartice, ni pa nujno, da je to nemščina, lahko so tudi angleščina, francoščina, španščina, bosanščina, hrvaščina ali srbščina. Zahtevana raven znanja je med A1 in B1.
Dodali so, da je v nekaterih avstrijskih podjetjih, predvsem tistih iz sektorja informacijske tehnologije, prevladujoči poslovni jezik angleščina, zato znanje nemščine za delo ni tako pomembno.
Tudi v Avstriji pa zahtevajo znanje nemščine od tujcev, ki želijo tam opravljati regulirane poklice, denimo v zdravstvu. Avstrijsko zdravniško združenje pojasnjuje, da morajo zdravniki izkazati znanje na ravni B2, po podatkih dunajske zdravstvene zveze pa morajo imeti pomočniki medicinskih sester in medicinske sestre raven znanja jezika B1 oziroma B2. Poleg tega je za delo v reguliranem poklicu potrebna uradna potrditev veljavnosti spričevala, izdanega v tuji državi.
Andreja Kosija smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Andrej Kosi je 25. marca na seji državnega zbora, na kateri so med drugim razpravljali o predlogu novele zakona o tujcih, dejal, da »danes Slovenec ne more iti delat v Avstrijo ali Nemčijo, če ne zna nemškega jezika«.
Na nemškem zavodu za zaposlovanje so pojasnili, da za državljane EU ni zakonskih zahtev glede znanja nemščine. Izjema so delavci, ki želijo opravljati regulirane poklice, denimo v zdravstvu, šolstvu ali odvetništvu, kjer je zahtevana raven jezikovnega znanja C1 oziroma C2. Znanje nemščine na ravni med A1 in B2 morajo za pridobitev vizuma dokazati tudi državljani tretjih držav.
Na avstrijskem ministrstvu za delo so pojasnili, da državljani EU za delo ne potrebujejo posebnega dovoljenja pristojnih organov in jim ni treba dokazati znanja nemščine. Izjema so tisti, ki nameravajo opravljati regulirani poklic. Zahtevana raven znanja nemščine je odvisna od vrste dela.
Trditev, da se Slovenec, če ne zna nemško, ne more zaposliti v Avstriji ali Nemčiji, je manipulativna. Za državljane članic EU, ki želijo delati v teh državah, je znanje nemškega jezika obvezno le za opravljanje reguliranih poklicev, kot so zdravstveni, pedagoški in pravni.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.