ESČP ni presojalo o sorazmernosti sledenja okuženim s covidom-19
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da sledenje lokaciji osebam z odrejeno karanteno ni nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti, saj je pomembnejša pravica ogroženih oseb do zdravja in življenja #sampovem.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije, se je v tvitu, ki je zadeval (ne)sorazmernost sledenja osebam v karanteni in posega v človekove pravice, skliceval na sodbo ESČP. Foto: Anže Malovrh/STA
»Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da sledenje lokaciji oseb z odrejeno karanteno ni nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti, saj je pomembnejša pravica ogroženih oseb do zdravja in življenja,« je 31. julija tvitnil vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo Matej Lahovnik.
Pri tem je delil prispevek STA o opozorilu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da je pravna podlaga za vladno mobilno aplikacijo #OstaniZdrav neustrezna. Aplikacija za sledenje stikom uporabnikov bo po trditvah vlade pomagala pri obvladovanju širjenja okužb z novim koronavirusom.
Pomanjkljiva pravna podlaga
Vlada na spletni strani glede aplikacije #OstaniZdrav zagotavlja, da bo uporaba povsem prostovoljna. Toda informacijska pooblaščenka je konec julija v sporočilu za javnost opozorila, da je trditev o prostovoljni uporabi aplikacije v nasprotju z določbami zakona o interventnih ukrepih, ki uvaja aplikacijo za sledenje.
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 določa, da sta namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljni in brezplačni, a to ne velja za uporabnike »primernih pametnih telefonov«, ki jim je bila odrejena karantena ali so potrjeno okuženi z virusom sars-cov-2. Ti morajo aplikacijo namestiti tako, da je vanjo mogoče vnesti edinstveno kodo, ki jo dobijo ob potrditvi okužbe ali odreditvi karantene.
»Vprašanje je, kako bo okuženi v praksi dolžan ravnati, če predstavnik vlade javno pove, da je uporaba prostovoljna, obenem pa je sprejet zakon, ki določa, da si mora kot okuženi obvezno namestiti aplikacijo in vnesti kodo,« je zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v sporočilu za medije.
Za Razkrinkavanje.si je Prelesnikova še dodala, da je po mnenju evropskega odbora za varstvo podatkov tudi prostovoljno aplikacijo za sledenje okuženim s covidom-19 treba konkretizirati v zakonu. Odbor je namreč v smernicah za aplikacije, namenjene sledenju stikom uporabnikov, aprila letos pozval države članice, naj sprejmejo zakon, v katerem bodo opredelile namen in izrecne omejitve nadaljnje uporabe in hrambe osebnih podatkov, upravljavce podatkov in časovne omejitve za obstoj aplikacije.
ESČP ni presojalo o sledenju okuženim s covidom-19
V uradu informacijskega pooblaščenca sicer niso seznanjeni s sodbo evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri bi to presojalo o sorazmernosti obvezne namestitve aplikacije na mobilni telefon, kot je za nekatere primere predvidena v Sloveniji.
»Sodba ali ugotovitev sodišča o primerih, povezanih s covidom-19, še ne obstaja,« so za Razkrinkavanje.si sporočili z ESČP. Do zdaj so obravnavali samo dva primera v zvezi s covidom-19, ki pa še nista zaključena, so dodali. Noben od teh primerov ne zadeva vprašanja zasebnosti ali karantene.
Matej Lahovnik je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je njegov tvit o sodbi ESČP, ki da je ugotovilo, da je sledenje lokaciji oseb z odrejeno karanteno sorazmeren ukrep, temeljil na tvitu odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja. Ta je sredi julija tvitnil, da sledenje lokaciji tistih z odrejeno karanteno po njegovem mnenju ni nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti. Dodal je, da je takšno tudi stališče ESČP.
Ko smo Kovačič Mlinarja vprašali, na katero sodbo se je skliceval, nas je usmeril na sodbo ESČP iz leta 2005. V njej je to odločalo o ustreznosti odreditve obvezne izolacije švedskemu državljanu, ki je bil okužen s hivom, da virusa ne bi širil na druge.
Sodišče torej ni presojalo o ukrepu sledenja njegovi lokaciji, temveč o primernosti posega v njegovo osebno svobodo z odredbo o obvezni izolaciji, da bi preprečili širjenje virusa hiv. Ker je vmes večkrat pobegnil, so Švedu državni organi obvezno izolacijo podaljševali sedem let, v tem času pa so ga za leto in pol neprostovoljno izolirali v bolnišnici.
ESČP je v tem primeru odločilo, da je Švedska v imenu pravice javnosti do zdravja in življenja čezmerno posegla v tožnikovo pravico do svobode. Sodišče je presodilo v korist tožnika, ker Švedski ni uspelo dokazati, da je bil ukrep obvezne izolacije najmanj vsiljiv od vseh drugih mogočih učinkovitih ukrepov.
Zagorc: Sodba ESČP ne zadeva pravice do zasebnosti
»Konkretna sodba ESČP nima bistvene sporočilne vrednosti« za vprašanje sorazmernosti posega v pravico do zasebnosti zaradi sledenja lokaciji oseb v karanteni, je za Razkrinkavanje.si ocenil profesor za evropsko pravo človekovih pravic z ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc.
Sodba namreč obravnava dopustnost omejitve svobode po 5. členu evropske konvencije o človekovih pravicah z obvezno karanteno osebe, ki je večkrat in več let kršila ukrep obvezne izolacije. V tej zadevi je torej sodišče odločalo o pravici posameznika do svobode in ne o posegu v njegovo zasebnost, o čemer bi presojalo, če bi odločalo o sorazmernosti sledenja lokaciji oseb v karanteni.
Po Zagorčevi oceni je v obrazložitvi sodbe ključno, da Švedski ni uspelo dokazati, da je pred odredbo obvezne izolacije zaradi preprečevanja širjenja virusa preizkusila še druge, milejše ukrepe, ki so se izkazali za neučinkovite.
O prizadevanjih za čim manj vsiljive, a učinkovite ukrepe je na začetku aprila tvital tudi odvetnik Kovačič Mlinar, nam je pojasnil in nas napotil na tvit. Navajal je, da je sledenje lokaciji oseb z odrejeno karanteno prek mobilne aplikacije sorazmerno, saj bi bila druga možnost vsakodnevni nadzor policije, kar je najbrž hujši poseg v zasebnost.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je prav tako opozorila na pomen manj vsiljivih učinkovitih ukrepov. Za Razkrinkavanje.si je zapisala, da v skladu s sodno prakso ESČP ni dopustno posegati v zasebnost posameznikov, če je mogoče cilje tega posega doseči z manj vsiljivimi ukrepi.
Inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem odrejenega ukrepa po besedah Prelesnikove ni primerljiv z obvezno namestitvijo aplikacije na zasebno napravo posameznika, »s katero se izvaja nenehen in neprekinjen nadzor njegove lokacije«.
Na vprašanje, kako komentira ugotovitev, da ESČP v sodbi, na katero se je skliceval Kovačič Mlinar, ni odločalo o sorazmernosti uporabe aplikacije za sledenje, je avtor preverjane izjave Matej Lahovnik zapisal: »Blaž Kovačič Mlinar je pravni strokovnjak in odvetnik.«
Vodja vladne svetovalne skupine za blaženje gospodarskih posledic epidemije koronavirusa Matej Lahovnik je tvitnil, da sledenje lokaciji oseb z odrejeno karanteno po mnenju ESČP ni nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti. Uporaba mobilne aplikacije za sledenje stikom naj bi bila po navedbah vlade prostovoljna, toda zakon določa obvezno uporabo aplikacije za vse, ki imajo ustrezen pametni telefon in jim je bila odrejena karantena oziroma so potrjeno okuženi z virusom sars-cov-2.
Na ESČP v zvezi s covidom-19 obravnavajo dva primera, ki pa ne zadevata karantene ali posega v zasebnost.
Lahovnik se je v tvitu skliceval na sodbo ESČP, pozneje pa je pojasnil, da je tvit temeljil na tvitu odvetnika Kovačič Mlinarja. Ta je pojasnil, da gre za sodbo iz leta 2005.
Toda v tej zadevi je sodišče presojalo o zakonitosti odreditve obvezne izolacije švedskemu državljanu, ki je bil okužen z virusom hiv in je vrsto let kršil ukrep obvezne karantene. Tega so oblasti podaljševale sedem let, v tem času pa so ga za poldrugo leto neprostovoljno izolirali v bolnišnici.
Po mnenju profesorja za evropsko pravo človekovih pravic z ljubljanske pravne fakultete Saše Zagorca ta sodba »nima bistvene sporočilne vrednosti« za odločanje o sorazmernosti sledenja lokaciji okuženih ali oseb v karanteni, saj je sodišče odločalo o pravici posameznika do svobode, ne do zasebnosti.
ESČP ni odločalo o sorazmernosti sledenja lokaciji okuženih s covidom-19 ali oseb v karanteni. V sodbi, na katero se je prek tvita odvetnika Kovačič Mlinarja skliceval Lahovnik, pa sodišče prav tako ni odločalo o pravici do zasebnosti, temveč o pravici do svobode.
Lahovnikova izjava, da sledenje lokaciji posameznikov z odrejeno karanteno po ugotovitvah ESČP ni nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti, ne drži.
S K L E P
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
