Društvo za preučevanje rib je z opozarjanjem na nedoslednosti v projektu HE Mokrice uveljavljalo svoje pravice
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Društvo za preučevanje rib apriori nasprotuje hidroelektrarni Mokrice. Ta pa je že od leta 2013 sestavni del slovenskega pravnega reda, takrat je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN). Zato ne sme biti več vprašanje, ali Mokrice da ali ne, temveč kako. S tem, ko oni nasprotujejo projektu in iščejo upravne nedoslednosti, pravzaprav zlorabljajo zakonodajo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak trdi, da društvo za preučevanje rib pri nasprotovanju gradnji HE Mokrice zlorablja zakonodajo, toda upravno sodišče je argumentom društva pritrdilo in razveljavilo okoljevarstveno soglasje k projektu. Društvo pri tem opozarja, da je bil Vizjak septembra 2014 zaposlen v družbi Hess, kjer je bil odgovoren prav za projekt gradnje HE Mokrice. Foto: Rasto Božič/STA
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je 18. julija v intervjuju za Dnevnik dejal, da društvo za preučevanje rib zlorablja zakonodajo s tem, ko nasprotuje hidroelektrarni Mokrice in išče upravne nedoslednosti pri pridobivanju soglasja za njeno gradnjo.
HE Mokrice je predvidena kot šesta hidroelektrarna v spodnjem toku Save. Kot so v skupnem odgovoru za Razkrinkavanje.si pojasnili v državnem podjetju Hidroelektrarne na Spodnji Savi (Hess) in javnem podjetju Infra, ki sta investitorja HE Mokrice, je bila veriga šestih hidroelektrarn na spodnji Savi pred dvajsetimi leti zastavljena kot večnamenski projekt. Na območju hidroelektrarn bi namreč postopoma zgradili čistilne naprave, zagotovili celovito poplavno zaščito Posavja od Radeč do meje s Hrvaško, vzpostavili plovnost Save in uredili podtalnico. S HE Mokrice, ki bi z energijo oskrbovala 32.700 gospodinjstev, bi zagotovili stabilnost omrežja, so dodali.
Predlog projekta HE Mokrice je po njihovih besedah usklajen z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami, ki so sodelovale v postopku umeščanja v prostor. »Zadnje čase se soočamo z novodobnimi aktivisti, ki kljub našim povabilom ne želijo sodelovati, ne želijo niti pogledati številnih prednosti projekta,« so zapisali.
Projektu zadnjih pet let nasprotuje društvo za preučevanje rib, ker na območju, kjer naj bi stala HE Mokrice, živi več kot 150 zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst, so za Razkrinkavanje.si pojasnili v društvu. Dodali so, da je to v raziskavi iz leta 2008 za nosilca projekta, družbi Hess in Infra, ugotovil tudi center za kartografijo favne in flore, neprofitna organizacija, ki spremlja življenjske prostore ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
Vnovično odločanje o okoljevarstvenem soglasju
Vlada je za projekt gradnje HE Mokrice avgusta 2013 sprejela državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne.
Kot so pojasnili na pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (Pic), mora investitor po umestitvi v prostor pridobiti okoljevarstveno soglasje, ki ga izda agencija za okolje (Arso). Če za okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje zaprosi skupaj po integralnem postopku, pa oba dokumenta izda ministrstvo za okolje. Postopek presoje vplivov na okolje se zaključi z izdajo okoljevarstvenega soglasja oziroma integralnega gradbenega dovoljenja, so še povedali na Picu.
Okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za gradnjo HE Mokrice, je Arso izdal julija 2018. Toda v društvu za preučevanje rib so v postopku izdaje soglasja zaznali domnevne nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato so na upravno sodišče decembra 2018 vložili tožbo.
V tožbi so zatrjevali, da je investitor društvu onemogočil dostop do študij o populacijah in habitatu v Savi živečih rib ter do meritev stanja okolja, ki bi morale biti po njihovem prepričanju vključene v poročilo o vplivih na okolje.
Sodišče je na pobudo društva 26. februarja lani odpravilo že izdano okoljevarstveno soglasje in Arsu naložilo, da postopek ponovi. V sodbi je zapisalo, da so raziskave o stanju ribjih vrst in habitatov del poročila o vplivih na okolje in bi morale biti dostopne vsem udeležencem v postopku, da se o njih lahko izrečejo. Ker Arso teh raziskav ni posredoval društvu za preučevanje rib, je bistveno kršil pravila postopka, je ugotovilo sodišče.
Arsu je naložilo, da mora natančno presoditi vplive gradnje hidroelektrarne na varstvene cilje, torej na pogoje za ohranjanje živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora. Kot je presodilo sodišče, morata Hess in Infra določiti tudi natančne postopke varovanja naravnih habitatov.
»Investitorju do zdaj ni uspelo pripraviti osnovnih zahtevanih študij in raziskav, ki bi lahko bile podlaga za presojo vplivov na okolje. Projekt je zato vsebinsko tako pomanjkljiv, da ga niti ni mogoče obravnavati,« so v odgovoru za Razkrinkavanje.si zatrdili na društvu za preučevanje rib. Brez študij in raziskav pa Arso projekta ne more niti preveriti niti izdati soglasja, so opozorili. Ob tem so spomnili, da je bil aktualni okoljski minister Andrej Vizjak septembra 2014 zaposlen v družbi Hess, kjer je bil odgovoren prav za projekt gradnje HE Mokrice. Junija letos so javnost tako obvestili, da so Vizjaka prijavili komisiji za preprečevanje korupcije.
Društvo za preučevanje rib smo pozneje prosili še za komentar Vizjakove izjave, da društvo apriori nasprotuje projektu HE Mokrice. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo dobili.
Na Arsu so za Razkrinkavanje.si potrdili, da so začeli nov postopek dodelitve okoljevarstvenega soglasja. Postopek še ni končan.
Zastopanje interesov zavarovanih vrst in habitatov
Društvo za preučevanje rib ima v primeru presoje vplivov na okolje za HE Mokrice po zakonu o splošnem upravnem postopku od leta 2015 status stranskega udeleženca v Arsovem postopku. Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, lahko po tem zakonu v upravnih in sodnih postopkih sodelujejo kot stranski udeleženci. Ti v upravnem postopku sodelujejo, da bi zavarovali svoje pravne koristi.
Po evropski direktivi za zaščito živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov mora država pri presoji vplivov naložbe na okolje izvesti tudi presojo vpliva na naravo, so pojasnili na pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij Pic. Društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, sme v takem postopku zastopati in zagovarjati interese ohranjanja narave, ne pa tudi drugih interesov. »Dokler društvo zastopa interese zavarovanih vrst, živali ali habitatov, bi lahko rekli, da pošteno uveljavlja in uporablja svoje pravice,« so bili jasni na Picu. Če bi sodišče menilo, da gre pri uveljavljanju pravnih sredstev za zlorabo, pa bi se o tem izreklo, so še opozorili.
Z društva za preučevanje rib so sporočili, da so nedavno izgubili status stranskega udeleženca v postopku pri Arsu, saj se je investitor odločil, da bo okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje pridobil hkrati po integralnem postopku pri okoljskem ministrstvu. Vendar lahko nevladne organizacije, ki zastopajo interese narave in okolja, sodelujejo, obveščajo javnost in dajejo pripombe tudi o tem postopku, so poudarili na Picu.
Zdaj mora društvo za status stranskega udeleženca zaprositi še enkrat. Ministrstvu za okolje in prostor so že poslali zahtevo za priznanje statusa, vendar njihovega odgovora še niso prejeli, so pojasnili za Razkrinkavanje.si.
Sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih, kot je gradnja HE Mokrice, je vlada letos dodatno otežila, ko je spremenila zakon o ohranjanju narave. Po novem mora imeti društvo, če hoče dobiti ali ohraniti status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varovanja narave, vsaj 50 aktivnih članov. Društvo za preučevanje rib ta pogoj že izpolnjuje, so potrdili.
»Naloga okoljskih društev je iskanje upravnih nedoslednosti ali po domače rečeno slabosti pripravljenega projekta,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil visokošolski učitelj Jorg Sladič z evropske pravne fakultete, ki deluje tudi kot odvetnik v okoljskopravnih postopkih. Kot je dejal Sladič, je tudi določanje minimalnega števila članov nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, skladno z razvojem evropskega in svetovnega pravnega varstva okolja.
Argumentirano nasprotovanje projektu je smiselno le v fazi njegovega umeščanja v prostor, so v imenu obeh partnerjev sporočili iz družbe Hess. V veljavni državni prostorski načrt so tako že vključeni predlogi nevladnih organizacij, ki so sodelovale v tem postopku, okoljevarstveno soglasje pa zgolj opredeli podrobnosti in način izvedbe projekta, ki je že umeščen v prostor, vendar ni več vprašljivo, ali bo projekt izveden, so zatrdili.
Toda na Picu se ne strinjajo. Projekt brez okoljevarstvenega soglasja namreč ne more dobiti gradbenega dovoljenja, tako pa tudi njegovo nadaljnje izvajanje ne bo več mogoče.
Na ministrstvu za okolje in prostor so na naše vprašanje, kako društvo za preučevanje rib zlorablja zakonodajo, odgovorili, da »društvo ne spoštuje izrecnih in nedvoumnih pravil, ki veljajo prav zaradi varstva narave«. Pri tem so se sklicevali na dogodek iz pomladi 2018, ko so člani društva po reki Krki pluli z motornim čolnom, kar je v nasprotju z zakonom o vodah, zaradi česar jih je inšpektorat za okolje in prostor oglobil.
Društvo je po dogodku sporočilo, da so pluli z dovoljenjem Arsa in zaradi varovanja voda, kar jim dovoljuje tudi zakon. Na odločbo o prekršku so se pritožili, vendar je okrajno sodišče v Brežicah novembra lani njihovo pritožbo zavrnilo, zato so se pritožili na ustavno sodišče. To o zadevi še ni odločalo.
Ker ta postopek ni povezan z aktualnim postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo HE Mokrice, smo ministrstvo prosili za dodatna pojasnila, a so samo ponovili očitke o domnevno sporni plovbi po Krki in dodali, da »ni jasno, ali so na področju varstva narave storili še druge prekrške«.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je za časnik Dnevnik dejal, da društvo za preučevanje rib z iskanjem upravnih nedoslednosti v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice zlorablja zakonodajo.
Arso je julija 2018 za projekt sicer že izdal okoljevarstveno soglasje, a je društvo za preučevanje rib v postopku odkrilo nepravilnosti in vložilo tožbo na upravno sodišče. To je ugotovilo, da je Arso društvu onemogočil dostop do študij o stanju ribjih vrst in habitatov, kar je bistvena kršitev upravnega postopka. Arsu je naložilo, da mora o izdaji soglasja odločati še enkrat.
Na pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij so pojasnili, da društvo za preučevanje rib pošteno uveljavlja svoje pravice, če brani interese zavarovanih vrst, živali in habitatov. Društvo ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave, kar mu omogoča sodelovanje v postopkih presoje vplivov na okolje z namenom varovanja ribjih vrst, torej tudi v primeru projekta HE Mokrice. Če bi sodišče menilo, da gre pri uveljavljanju pravnih sredstev za zlorabo, bi se o tem tako tudi izreklo.
Visokošolski učitelj Jorg Sladič z evropske pravne fakultete je pojasnil, da je iskanje »slabosti pripravljenega projekta« naloga okoljskih društev, ki tako s pomanjkljivostmi projekta seznanijo tudi širšo javnost.
Minister Andrej Vizjak je za časnik Dnevnik zatrdil, da ni več aktualno vprašanje, ali bo projekt HE Mokrice izveden, temveč le, kako bo izveden. Enako sta za Razkrinkavanje.si zatrdila investitorja, državni Hess in Infra. Na Picu pa so bili jasni, da projekt brez okoljevarstvenega soglasja ne more dobiti gradbenega dovoljenja, brez tega pa se nadaljnje izvajanje projekta ustavi.
Upravno sodišče je pritrdilo argumentom društva za preučevanje rib, da je Arso z onemogočanjem dostopa do študij o stanju rib kršil določbe upravnega postopka, brez veljavnega okoljevarstvenega soglasja pa projekt ne more dobiti gradbenega dovoljenja. Trditvi ministra Andreja Vizjaka, da društvo za preučevanje rib z iskanjem upravnih nedoslednosti v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo HE Mokrice zlorablja zakonodajo in da ne sme biti več vprašanje, ali bo projekt HE Mokrice izveden ali ne, ne držita.
Vizjakovi trditvi, da društvo za preučevanje rib a priori nasprotuje projektu HE Mokrice, za zdaj dajemo oznako neutemeljeno. Po potrebi jo bomo popravili, potem ko dobimo dodatna pojasnila društva.
S K L E P
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
