Hojs ne sme zahtevati revizije zaključenih primerov
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Zakon govori o tem, da minister, torej minister za notranje zadeve, ne more neposredno usmerjati tistih zadev, ki jih je prevzelo tožilstvo, v času preiskave.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Notranji minister Aleš Hojs je prepričan, da omejitev njegovih pristojnosti glede usmerjanja dela policije pri posameznih kazenskih postopkih ne velja za že končane primere. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Zakon o organiziranosti in delu v policiji določa, da minister za notranje zadeve v času preiskave ne sme usmerjati tistih zadev, ki jih je prevzelo tožilstvo, je 11. avgusta v oddaji 24ur Zvečer dejal notranji minister Aleš Hojs.
S tem se je odzval na očitek voditelja oddaje, da je z usmeritvami in obveznimi navodili generalnemu direktorju policije kršil zakon o organiziranosti in delu v policiji. V usmeritvah, ki jih je izdal konec julija, je Hojs namreč policiji naložil revizijo petih primerov, ki jih je preiskoval nacionalni preiskovalni urad.
Kot so 10. avgusta sporočili z notranjega ministrstva, je minister zahteval revizijo preiskave Banke Slovenije glede stanja v slovenskem bančnem sistemu iz leta 2012, primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus na področju televizijskega oglaševanja, kazenskih ovadb vodilnih v NLB zaradi domnevnega pranja denarja v zadevi Farrokh, primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic in preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji.
Pojasnili so še, da mora policija v konkretnih zadevah »ponovno preveriti, ali so preiskovalci preverili vse naznanitve kaznivih dejanj, v posameznih primerih ukrenili vse za preiskavo sumov in o ugotovitvah celovito in korektno obveščali državnega tožilca, ki je na podlagi ugotovitev policije sprejel ustrezno tožilsko odločitev«.
Ministrstvo smo zaprosili za dokument s pisnimi usmeritvami in obveznimi navodili ministra, a nam ga še niso posredovali, saj prošnjo obravnavajo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki dopušča 20 delovnih dni za odgovor.
Minister brez pristojnosti tudi v končanih zadevah
Četrti člen zakona o organiziranosti in delu v policiji določa, da lahko minister za notranje zadeve s pisnimi usmeritvami in navodili določa temeljne razvojne cilje policije. Kadar je to potrebno za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti, se ministrove usmeritve lahko nanašajo tudi na izvajanje posameznih nalog in ukrepov.
Toda osmi odstavek 4. člena izrecno določa, da minister ne sme izdajati usmeritev glede postopkov, »katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec«.
Kot je Hojs dejal za 24ur Zvečer, ta omejitev ministrovih pristojnosti velja zgolj v času preiskave. Vsi primeri, za katere je odredil revizijo, pa so po prepričanju ministra zaključeni in jih torej državno tožilstvo ne usmerja več.
Profesor kazenskega prava na mariborski varnostni fakulteti in nekdanji policist Miroslav Žaberl se s Hojsovo razlago zakona ne strinja. Kot je pojasnil za Razkrinkavanje.si, minister glede konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je prevzelo državno tožilstvo, ne sme dajati usmeritev, tudi če so primeri zaključeni.
V predkazenskem postopku sicer policija po navodilih državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odkriva storilce kaznivih dejanj in v zvezi z njimi zbira obvestila, informacije in dokaze.
Če državni tožilec ne bi bil zadovoljen z delom policije ali če bi izvedel kaj novega, »bi smel in moral sam zahtevati, da policija zbere dodatna obvestila ali dokaze«, je dejal Žaberl in dodal, da je v tem smislu minister prevzel tožilčeve pristojnosti. Če ta kazensko ovadbo zavrže, to še ne pomeni, da je primer dokončno zaključen in da se je tožilčeva pristojnost nad njim končala, je pojasnil Žaberl. Tožilec ga namreč lahko kadarkoli obnovi, zato primeri, za katere je minister odredil revizijo, »v tem smislu niso zares zaključeni in so še vedno v pristojnosti tožilca«.
Da minister ne sme dajati usmeritev v zadevah, ki jih je prevzel državni tožilec, tudi če so že zaključeni, je za Razkrinkavanje.si dejal tudi docent za kazensko procesno pravo na ljubljanski pravni fakulteti in raziskovalec na inštitutu za kriminologijo Miha Hafner. Odločitev za zaključek postopka je prav tako samostojna strokovna odločitev tožilca, v katero izvršilna veja oblasti ne sme posegati, je poudaril.
»Vpletanje ministra v konkretne postopke, tudi v tiste, kjer se tožilstvo ni odločilo za sprožitev kazenskega pregona, pomeni poseg ne le v avtonomijo in politično nevtralnost policije, temveč tudi v samostojnost državnega tožilstva,« je zapisal.
Pri tem se je skliceval na sodbo ustavnega sodišča iz leta 2013. Sodišče je v njej zapisalo, da bi bila celo ureditev, ki tožilcu sicer ne bi nalagala dolžnosti, da ravna po navodilih drugih, bi pa omogočala, da se nanj izvaja nedopusten pritisk, kako naj ravna v posameznem primeru, protiustavna.
Ustavno sodišče je ob tem spomnilo na svoje stališče v odločbi iz leta 2006, da državno tožilstvo v naši ustavni ureditvi ni »organ, ki bi ga bilo mogoče podrediti izvršilni veji oblasti. Državni tožilci odločajo le na podlagi ustave in zakonov.«
Večina primerov predmet parlamentarne preiskave
Žaberl je med drugim še pojasnil, da lahko minister odredi nadzor nad delom policije, če se ta nanaša na izvajanje nalog in pooblastil policije ter zagotavljanje človekovih pravic pri izvajanju policijskih nalog. Tak nadzor je praviloma sistemski, je dejal Žaberl, v njem pa ministrstvo preverja, ali sistem na določenem področju, denimo pri vodenju kazenskih postopkov, deluje zakonito.
Pri sistemskem nadzoru imajo lahko pristojni nadzorniki vpogled tudi v konkretne, praviloma zaključene kazenske primere. Vendar mora biti razlog za odreditev nadzora strokoven, ne političen, je poudaril Žaberl.
»Če minister odredi nadzor nad delom NPU in nadzorniki pogledajo še deset naključno izbranih primerov, to ni noben problem,« je pojasnil. Toda minister je odredil revizijo točno določenih primerov, s čimer je po njegovem mnenju zlorabil svoja pooblastila, saj imajo izbrane zadeve »očitno politično ozadje«.
Razen domnevne zlorabe prevladujočega položaja Pro Plusa na trgu televizijskega oglaševanja so bile vse zadeve, za katere je minister Hojs odredil revizijo, predmet parlamentarne preiskave. V vseh štirih primerih so preiskovalno komisijo vodili poslanci njegove stranke, SDS.
Tudi izredni profesor na fakulteti za varnostne vede Tomaž Čas je za Razkrinkavanje.si poudaril, da minister po zakonu o organiziranosti in delu v policiji nima pristojnosti odrejati nadzor posameznih, že zaključenih predkazenskih postopkov.
Kot je pojasnil, je treba četrti člen zakona gledati v celoti, ne le njegov osmi odstavek. Sicer pa ta člen ministru omogoča dajanje obveznih navodil in delovnih usmeritev policiji za obdobje petih let. Prav tako minister poda letne usmeritve za pripravo načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
Poleg teh lahko minister po petem odstavku 4. člena zakona poda posamične usmeritve za izvedbo določenih nalog in ukrepov policije, toda le, »kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti«, je opozoril Čas. Ministru torej že ta določba zakona »prepoveduje, da bi smel dajati usmeritve in navodila policiji za postopke, ki so bili že zdavnaj zaključeni«. Takšno poseganje ministra v zadeve, ki jih je prevzel in jih usmerja pristojni državni tožilec, izrecno prepoveduje tudi osmi odstavek 4. člena zakona.
Ministrstvo vztraja pri interpretaciji
Na ministrstvu za notranje zadeve so v odgovoru za Razkrinkavanje.si izrazili prepričanje, da obravnavane usmeritve in obvezna navodila »nikakor ne posegajo v izvirno pristojnost državnega tožilca, ki v (pred)kazenskem postopku nastopa kot dominus litis oz. gospodar postopka«. Njihov namen je preveriti, ali je bilo delo policije opravljeno strokovno, ali je bil državni tožilec seznanjen z vsemi ugotovitvami, ko je sprejel tožilsko odločitev, in »ali so bili vsi sumi kaznivih dejanj dejansko vključeni v policijsko preiskavo«.
Minister ni odredil, kaj je treba v konkretnih postopkih storiti, nadzor pa bodo opravili uslužbenci policije in ne notranjega ministrstva, so še pojasnili. Tako kot minister Hojs v oddaji 24ur Zvečer so tudi na ministrstvu poudarili, da so zadeve, za katere je Hojs odredil revizijo, že zaključene, »s čimer je prenehalo tudi tožilčevo formalno usmerjanje«.
Dodali so, da je treba pri interpretaciji zakonskih določb upoštevati tudi njihov namen. Pri tem so se sklicevali na obrazložitev predlaganega 4. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji iz leta 2012, ko je bil predpis še v pripravi. V tej, kot so poudarili na ministrstvu, jasno piše, da »nadzorstvene funkcije ministra nad policijo tudi v predkazenskem postopku ni mogoče odrekati«.
Avtorji predloga zakona so v obrazložitvi tega člena resda pojasnili, da policija v predkazenskem postopku izvaja tudi ukrepe, ki jih ne usmerja državni tožilec, kot je denimo uporaba prisilnih sredstev proti osebam v postopku. Ministrstvu po besedah avtorjev tako ni mogoče odreči pravice do nadzora policije v predkazenskem postopku, vendar mora biti ta »nekoliko bolj zadržana«.
Po mnenju Tomaža Časa iz obrazložitve 4. člena zakona sledi, da lahko ministrstvo v predkazenskem postopku nadzira zgolj policijske ukrepe, ki niso povezani z usmeritvami državnega tožilca policiji. To lahko denimo pomeni, da ugotavlja, ali so policisti pri prijetju osumljenca uporabili čezmerno silo. Ne sme pa nadzirati postopkov, ki jih je usmerjal državni tožilec, je poudaril Čas. »Revizija, ki jo je odredil minister po zakonu o organiziranosti in delu v policiji, ni dopustna.«
Po njegovi oceni notranje ministrstvo ni podalo verodostojne razlage namena zakona, saj lahko zakon razlaga le organ, ki ga je sprejel, torej državni zbor. Tega se sicer zaveda tudi ministrstvo, saj so v odgovoru zapisali, da podajajo neobvezno razlago policijske zakonodaje, obvezno razlago pa lahko poda izključno zakonodajalec.
Profesor na fakulteti za varnostne vede Miroslav Žaberl, ki je leta 2012 kot predstavnik ministrstva za notranje zadeve sodeloval pri pripravi zakona, je v pogovoru za Razkrinkavanje.si dejal, da gre pri interpretaciji osmega odstavka četrtega člena zakona o organiziranosti in delu v policiji sicer za »spolzek teren«, ker sodne prakse glede tega še ni. Vendar je bil namen zakonodajalca drugačen od današnje interpretacije ministrstva: »Bistveno je [bilo], da se prepreči vmešavanje politike v konkretne kazenske primere.« Po njegovem mnenju bi bila ureditev, po kateri bi lahko minister dajal usmeritve za konkretne kazenske primere, v nasprotju z načeli nepristranskosti in enakopravnosti.
SKLEP
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v oddaji 24ur Zvečer dejal, da mu zakon o organiziranosti in delu v policiji prepoveduje usmerjanje dela policije v tistih zadevah, ki jih je prevzelo tožilstvo, vendar to velja le, dokler traja preiskava.
To je izjavil med pojasnjevanjem usmeritev in obveznih navodil, ki jih je izdal konec julija. Z njimi je zahteval revizijo petih primerov, pri katerih se pristojni državni tožilec ni odločil za pregon.
Predavatelj na fakulteti za varnostne vede Miroslav Žaberl je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da minister glede konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je prevzelo državno tožilstvo, ne sme dajati usmeritev, ne glede na to, ali so primeri zaključeni ali ne. Tudi zaključeni primeri so še vedno v pristojnosti tožilca, saj jih lahko kadarkoli spet odpre, je opozoril.
Tako meni tudi raziskovalec na inštitutu za kriminologijo Miha Hafner, ki pravi, da je odločitev za zaključek postopka avtonomna in strokovna odločitev tožilca, v katero izvršilna veja oblasti ne sme posegati.
Predavatelj na fakulteti za varnostne vede Tomaž Čas pa je poudaril, da je usmeritev ministra glede revizije konkretnih policijskih preiskav v nasprotju z zakonom o organiziranosti in delu v policiji. Usmeritve o konkretnih postopkih lahko minister izda le, kadar je to nujno za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti, to pa za tiste, »ki so bili že zdavnaj zaključeni«, ne velja. Poudaril je tudi, da zakon ministru izrecno prepoveduje izdajanje usmeritev glede primerov, ki jih je že prevzel tožilec.
Sodeč po oceni treh strokovnjakov za kazensko procesno pravo trditev notranjega ministra, da četrti člen zakona o organiziranosti in delu v policiji ne omejuje ministrovih pristojnosti glede podajanja usmeritev v že zaključenih postopkih, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
