Razlogov, da ne bi odprli šol in vrtcev, za zdaj ni
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Ni niti enega medicinskega razloga, da se šole in vrtci ne bi odprli v celoti.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan se je v izjavi, da ni medicinskega razloga za to, da se šole in vrtci septembra ne bi odprli, skliceval na poročilo evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki navaja, da ponovno odprtje šol ni povezano z znatno večjim širjenjem okužb z novim koronavirusom v skupnosti. Foto: Anže Malovrh/STA
»Ni niti enega medicinskega razloga, da se šole in vrtci ne bi odprli v celoti,« je 16. avgusta v prispevku za oddajo Dnevnik na TV Slovenija dejal predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan.
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so dva dni pozneje, 18. avgusta, sporočili, da se lahko s 1. septembrom – ob upoštevanju priporočil nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) – v osnovne in srednje šole vrnejo vsi učenci. To so še enkrat potrdili 27. avgusta na tiskovni konferenci po redni seji vlade.
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je njegova izjava za Dnevnik temeljila na ugotovitvah poročila o vlogi šol pri širjenju covida-19, ki ga je 9. avgusta objavil evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC). Dodal je, da je v izjavi vir navedel, vendar tega dela izjave novinar ni vključil v prispevek.
Pečan je še poudaril, da ni pristojen za komentiranje, ali obstajajo medicinski razlogi za odprtje šol in vrtcev, ter dodal, da je odločitev o tem, ali bodo otroci in mladostniki septembra odšli v vrtce in šole, odvisna od NIJZ.
Otroci manj pogosti prenašalci novega koronavirusa
Na ECDC so v poročilu pregledali epidemiološke in bolezenske značilnosti covida-19 med otroki in mladostniki do 18. leta starosti v državah EU ter v Lihtenštajnu, Veliki Britaniji, na Islandiji in Norveškem. Osredotočili so se na vlogo vrtčevskega in šolskega okolja na prenos virusa.
Pregled so opravili na podlagi podatkov o prijavljenih primerih okužbe med otroki in mladostniki do 18. leta, ki jih zbirajo v evropskem nadzornem sistemu Tessy. Prav tako podatki temeljijo na znanstvenih člankih in anketi o okužbah otrok in mladostnikov v izobraževalnih ustanovah. To so izvedli v zdravstvenih institucijah v 15 od 31 evropskih držav, ki so se odzvale na raziskavo, in sicer po elektronski pošti in ponekod v naknadnem telefonskem pogovoru. Slovenije ni bilo med njimi.
V poročilu so navedli, da je bilo do 6. avgusta v državah EU in Evropskega gospodarskega prostora manj kot pet odstotkov vseh okužb z novim koronavirusom med otroki in mladostniki do 18. leta. Kot so poudarili, dostopni dokazi kažejo, da so se otroci najverjetneje okužili doma ali v stikih z družinskimi člani, zlasti v državah s strogim režimom zaprtja izobraževalnih ustanov. Te so sicer zaprli v večini evropskih držav, razen Estonije in Finske, ki nista zaprli vrtcev, ter Islandije in Švedske, kjer so bile poleg vrtcev odprte tudi osnovne šole.
Izmed 15 držav, ki so sodelovale v anketi ECDC, jih je šest imelo izbruhe okužbe v šolskem okolju, devet pa ne. Od teh štiri niso zaznale nobene okužbe, kar bi lahko bila posledica zaprtja šol, so pojasnili. V petih pa so imeli le posamezne primere okužbe brez prenosa na zaposlene ali druge učence. Ena država je poročala o enem primeru prenosa okužbe z otroka na starša.
Ugotovili so še, da verjetnost okužbe odraslih v izobraževalnih ustanovah ni večja od verjetnosti okužbe v lastnem gospodinjstvu. Ni pa še jasno, kako hitro se novi koronavirus prenaša v šoli, kolikšna je verjetnost prenosa z otroka brez simptomov na druge in kako se virus prenaša med otroki iz različnih starostnih skupin.
Šole niso žarišče okužb
Več raziskovalcev je pri izvedbi študije o covidu-19 med otroki in mladostniki v Evropi, ki je bila v medicinski reviji The Lancet objavljena 25. junija, sodelovalo z 82 evropskimi zdravstvenimi institucijami in medicinskimi fakultetami v 25 državah. V študijo so vključili podatke o otrokih in mladostnikih do 18. leta, ki so se okužili v obdobju od 1. do 24. aprila.
Ugotovili so, da je bolezen med otroki, tudi dojenčki, v splošnem blaga. Sicer pa je v času raziskave 80 odstotkov otrok in mladostnikov, ki so jih spremljali, covid-19 premagalo brez posledic, 16 odstotkov pa jih ni razvilo kliničnih simptomov. Štirje odstotki otrok so imeli ob koncu študije še vedno simptome okužbe oziroma so potrebovali respirator. Med 582 okuženimi otroki, vključenimi v raziskavo, so umrli štirje.
V študiji o širjenju covida-19 med Islandci, ki jo je med 13. marcem in 4. aprilom opravilo več islandskih zdravstvenih ustanov in fakultet, pa so ugotovili, da šole niso bile vir okužb med otroki. Kljub temu da Islandija med epidemijo osnovnih šol ni zaprla, se število okužb v državi zaradi tega ni povečalo.
Tehniška fakulteta v Dresdnu je v sodelovanju z univerzitetno bolnišnico in fakulteto Carla Gustava Carusa med 25. majem in 30. junijem izvedla raziskavo, v kateri so preučevali potek širjenja covida-19 v šolah nemške zvezne dežele Saške. Ugotovili so, da učenci in učitelji niso imeli odločilne vloge pri prenosu virusa v okolju z majhno razširjenostjo okužb.
Okužba se je v družinah prenesla zelo redko, neodkritih primerov pa je bilo v tej starostni skupini malo, zaradi česar se zaprtje šol raziskovalcem ni zdelo ustrezno. Navedli so še, da je bil prenos okužbe med učenci in zaposlenimi prek tistih brez simptomov še manj verjeten, kot so menili pred izvedbo raziskave.
V ZDA je ministrstvo za javno zdravje v zvezni državi Georgii skupaj z zveznim centrom za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni raziskalo, kako hitro se novi koronavirus širi med otroki, starimi od šest do 19 let.
Raziskava je temeljila na podatkih o okužbah na tamkajšnjem otroškem taboru med 17. in 27. junijem. Tabore so poleti lahko izvajali, če so udeleženci in taborovodje predložili negativen test na novi koronavirus, star največ 12 dni. Tabora se je udeležilo 597 ljudi: otroci so bili v povprečju stari 12 let in taborovodje 17 let. Na novi koronavirus so testirali več kot polovico udeležencev (344), med temi pa jih je bilo pozitivnih 260.
Kot so opozorili raziskovalci, vsi udeleženci tabora pred prihodom niso bili testirani na novi koronavirus, prav tako niso mogli z gotovostjo potrditi, da so upoštevali varnostne ukrepe, kot sta nošenje maske in ohranjanje fizične razdalje.
V vseh navedenih študijah so avtorji sicer poudarili, da nimajo popolnih podatkov in da bi bile za boljše razumevanje širjenja novega koronavirusa med otroki potrebne nadaljnje raziskave.
Beovićeva pravi, da bo izvedba pouka odvisna od števila okužb
Za zdaj ni nobenega medicinskega razloga, da se otroci in mladostniki septembra ne bi vrnili v šole, je za Razkrinkavanje.si potrdila specialistka infektologije in vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje covida-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Pravi, da lokalni epidemiologi po državi trenutno obvladujejo število aktivnih okužb.
Poudarila je še, da je število potrjenih okužb z novim koronavirusom teden dni pred začetkom novega šolskega leta neprimerljivo s številom okuženih v marcu, ko so se šole zaprle.
Beovićeva je pri tem pojasnila, da je primerjava neprimerna, saj so marca spremenili način testiranja in obravnave okuženih. Ponazorila je, da so pred tem zaradi hitro naraščajočih okužb testirali zgolj enega družinskega člana, četudi je zbolela vsa družina, nato pa so začeli preverjati okužbe pri vsakomer s simptomi oziroma pri tistih, ki so se sami odločili za testiranje.
Na NIJZ so na vprašanje, ali obstajajo medicinski razlogi, da se šolarji in dijaki ne vrnejo v šole, odgovorili, da otroci po ocenah mednarodnih študij niso pogosti prenašalci novega koronavirusa, če v šolah izvajajo previdnostne ukrepe. Zaprtje izobraževalnih ustanov tako verjetno ne bi bil učinkovit ukrep za obvladovanje širjenja virusa, pri čemer so se sklicevali na študijo ECDC.
Dodali so, da otroci niso pogosti prenašalci virusa na odrasle, če ti upoštevajo varnostne ukrepe. V petek so na spletnem mestu NIJZ še sporočili, da v prvem tednu pouka zunaj učilnic, v skupnih šolskih prostorih, učencem priporočajo uporabo zaščitne maske.
V priporočilih za vzgojo in izobraževanje v razmerah, povezanih s covidom-19, ki jih je NIJZ v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in zavodom za šolstvo objavil 17. avgusta, so prav tako poudarili, da »temeljno vodilo ostaja, da pridejo v šolo samo zdravi otroci oziroma zaposleni«. Kljub zaščitnim ukrepom se v šolah še vedno »lahko pojavijo primeri covida-19 in drugih okužb«, zato bodo priporočila za delo v šolah glede na epidemiološko stanje v prihodnje še spreminjali.
S K L E P
Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan je za prispevek v oddaji Dnevnik na TV Slovenija dejal, da »ni niti enega medicinskega razloga, da se šole in vrtci ne bi odprli v celoti«. Pri tem se je skliceval na poročilo ECDC, v katerem so ugotovili, da šole za otroke in mladostnike niso primaren vir okužbe z novim koronavirusom.
V poročilu so poudarili, da v devetih od 15 evropskih držav v šolah ni bilo izbruha novega koronavirusa. Od tega v štirih državah niso zaznali nobenega primera okužbe, v petih pa zgolj posamezne primere prenosa na zaposlene ali učence.
Infektologinja Bojana Beović je dejala, da epidemiologi po državi za zdaj obvladujejo širjenje okužb z novim koronavirusom, in potrdila, da trenutno ni medicinskih razlogov, da ne bi odprli šol in omogočili vrnitve vseh otrok v vrtce. Tudi na NIJZ so poudarili, da je stopnja širjenja okužbe med otroki v šolah ob upoštevanju zaščitnih priporočil nizka, pri čemer so se sklicevali na poročilo ECDC.
V več raziskavah po svetu so ugotovili, da šole med pandemijo covida-19 niso bile žarišča okužb, širjenje okužb med otroki ni bilo pogosto ter ni bilo glavni vzrok okužbe otrok in mladostnikov. Avtorji raziskav so ob tem poudarili, da nimajo popolnih podatkov in da so za boljši uvid v širjenje okužb v izobraževalnih ustanovah potrebne nadaljnje raziskave.
Trditev, da trenutno ni niti enega medicinskega razloga, da se šole in vrtci ob upoštevanju varnostnih ukrepov ne bi v celoti odprli, drži.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
