Evropska sredstva za drugi blok krške nuklearke za zdaj niso odvisna od zaprtja Teša 6
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Če bomo zaprli Teš 6, kot je sam predsednik vlade napovedal, potem verjetno ne bo evropskega denarja za jedrske elektrarne.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predlog uredbe, na katero se je po besedah evropske poslanke Ljudmile Novak nanašala njena izjava, ne zadeva financiranja jedrskih elektrarn. Foto: Nik Jevšnik/STA
Če bomo zaprli šesti blok termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), »potem verjetno ne bo evropskega denarja za jedrske elektrarne«, je decembra v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija izjavila evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi/ELS).
Novakova je komentirala napoved premiera Marjana Šarca, ki je zdaj v odstopu. Na decembrski redni seji državnega zbora je namreč dejal, da ne bomo dosegli ogljično nevtralne družbe do leta 2050, če ne bomo zgradili drugega bloka jedrske elektrarne in zaprli termoelektrarn.
Ogljično nevtralnost sicer od nas zahteva pariški podnebni sporazum, katerega podpisniki smo. Teš 6, ki proizvede četrtino električne energije za Slovenijo, je ovira pri doseganju tega cilja, je dejal Šarec decembra lani ob prihodu na vrh EU.
Evroposlanka se sklicuje na uredbo
»Povezave med zaprtjem Teša 6 in financiranjem gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ne poznam,« je za Razkrinkavanje.si dejal Luka Snoj, jedrski fizik z inštituta Jožefa Stefana. »Prvič slišim, da bi bil namen EU financiranje jedrske elektrarne v Sloveniji ali katerikoli drugi članici,« je dodal.
V službi za odnose z javnostmi Ljudmile Novak so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se je poslankina trditev, da ne bo evropskega denarja za jedrske elektrarne, nanašala na predlog uredbe evropske komisije o spodbujanju trajnostnih naložb v EU. Tega Novakova v televizijski oddaji sicer ni povedala.
Predlog uredbe opredeljuje enotna merila za presojo, katere gospodarske dejavnosti so trajnostne, kar bo podjetjem in vlagateljem po mnenju Novakove pomagalo pri odločitvah za naložbe. Po trenutnem predlogu so podjetja trajnostna, če se prilagajajo podnebnim spremembam, kar pomeni, da varujejo vodne vire, preprečujejo nastajanje novih odpadkov ter varujejo in obnavljajo ekosisteme.
Novakova je v odgovoru dodala, da je z jedrsko energijo povezanih precej izzivov: »Jedrska energija je lahko pomoč pri prehodu v brezogljično gospodarstvo, ne pa eden od ciljnih virov pri zagotavljanju energije.«
Uredba ni bistvena
Jedrski fizik Snoj se ne strinja: »Brezogljičnega gospodarstva ne vidim brez jedrske energije. Če želimo preiti na nizkoogljično družbo, potrebujemo vir energije, ki je vremensko neodvisen. Trenutno so to nafta, plin in jedrska energija, od katerih je le zadnja nizkoogljična.«
Zanesljiva proizvodnja nizkoogljične elektrike po razumni ceni drugače kot s proizvodnjo jedrske energije v Sloveniji ni mogoča, meni Snoj. »Če bi pri nas vso električno energijo proizvajali z obnovljivimi viri namesto z jedrsko energijo, bi to pomenilo od nekaj sto do tisoč milijard evrov razlike.«
Taki so po njegovi oceni stroški naložb v infrastrukturo in naprave za zanesljivo in neprekinjeno oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov vse leto, je dejal Snoj. Ker je pridobivanje energije iz obnovljivih virov odvisno od vremena, tovrstne elektrarne potrebujejo sisteme za proizvodnjo in shranjevanje vodika, baterije, črpalne hidroelektrarne, gorivne celice in druge naprave.
Z oddelka za komuniciranje evropskega parlamenta so sporočili, da bi nova evropska uredba zgolj poenotila odločanje, ali je neka naložba trajnostna, in da se predlog ne nanaša na to, katere naložbe bo EU denarno podprla.
Dodali so, da bi opredelitev trajnostne naložbe v prihodnosti lahko uporabili za presojo, ali je neka dejavnost upravičena do financiranja za doseganje cilja podnebno nevtralne Evrope. Le če bodo evropski poslanci jedrsko energijo opredelili kot energetski vir z majhnimi izpusti, ki omogoča prehod k podnebno nevtralni Evropi, bodo države članice lahko na razpise prijavile projekte za financiranje gradnje jedrskih elektrarn.
Med zaprtjem Teša 6 in evropskim financiranjem drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ni povezave, meni jedrski fizik Luka Snoj. Prav tako mu ni znano, da bi EU financirala gradnjo jedrskih elektrarn v Sloveniji ali drugih članicah.
Evroposlanka Ljudmila Novak je pojasnila, da se je njena trditev, da ob zaprtju Teša 6 verjetno ne bo evropskega denarja za jedrske elektrarne, nanašala na predlog uredbe evropske komisije o spodbujanju trajnostnih naložb v EU. Toda ta se ne ukvarja neposredno s financiranjem gradnje jedrskih elektrarn, temveč s poenotenjem presoje, ali je neka gospodarska naložba trajnostna. Le če bodo poslanci jedrsko energijo v uredbi opredelili kot trajnostno, bi lahko bile države članice upravičene do evropskega financiranja jedrske energije.
Morebitno zaprtje Teša 6 vsaj po trenutnem predlogu uredbe ne pomeni, da Slovenija ne bi pridobila evropskih sredstev za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, tudi če bi za to obstajala možnost. Izjavo evropske poslanke zato označujemo za neutemeljeno.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
