Evropsko sodišče Bavčarju ni pritrdilo, da je bilo sojenje nezakonito
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Evropsko sodišče nam je pritrdilo – sojenje [v zadevi Istrabenz] ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Evropsko sodišče je razsodilo, da mora Slovenija Bavčarju plačati 16 tisoč evrov odškodnine, in sicer deset tisočakov za škodo in šest za stroške. Foto: Katja Kodba/STA
Igor Bavčar, prvi slovenski notranji minister in nekdanji predsednik uprave holdinga Istrabenz, je 7. septembra v odzivu na razsodbo evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za časnik Delo dejal, da mu je evropsko sodišče pritrdilo, da sojenje v zadevi Istrabenz »ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito«.
Okrožno sodišče v Ljubljani je Bavčarja v zadevi Istrabenz julija 2013 obsodilo na sedem let zapora zaradi pranja denarja in napeljevanja k zlorabi položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Bavčar se je pritožil, a je ljubljansko višje sodišče maja 2014 sodbo okrožnega potrdilo, on pa je septembra istega leta na vrhovnem sodišču vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče je junija 2015 razveljavilo del sodbe višjega sodišča, ki se je nanašal na Bavčarjevo osebno kazensko odgovornost, in zadevo vrnilo v vnovično sojenje okrožnemu sodišču. To je Bavčarja 5. septembra 2016 oprostilo napeljevanja k zlorabi položaja ali zaupanja v gospodarski družbi in ga obsodilo na pet let zapora zaradi pranja denarja.
Nato so 27. septembra 2016 v oddaji 24ur objavili posnetek Bavčarja, kako igra košarko, čeprav je bil po oceni svoje zdravnice resno bolan. Sodeč po opisu dejstev v sodbi ESČP mu je bil iz zdravstvenih razlogov februarja 2015 odobren odlog prestajanja zaporne kazni, pozneje so ga sodniki še podaljšali.
Tedanji minister za pravosodje Goran Klemenčič je zadevo na večer objave posnetka Bavčarja med igranjem košarke komentiral v oddaji 24ur zvečer. Med drugim je dejal, da bo, če bo Bavčarjev primer zastaral, »storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave«.
Bavčar se je novembra 2016 zoper sodbo okrožnega sodišča iz septembra pritožil, saj je menil, da je minister z izjavo v televizijski oddaji neupravičeno pritiskal na sodnike višjega sodišča, s čimer je kršil njegovo pravico do neodvisnega in nepristranskega sojenja.
V dopolnjeni pritožbi je navedel tudi izjavo takratnega premiera Mira Cerarja, ki je novembra 2016 v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata o paketu zakonov za pregon bančnega kriminala dejal, da si ljudje želijo pravične države, »v kateri kriminalci ne bi svobodno igrali košarke«.
Cerar je še dejal, da je njegova vlada s spremembama kazenskega zakonika in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij preprečila, da bi »košarko igrali nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen«.
Aprila 2017 je višje sodišče Bavčarjevo pritožbo zavrnilo, sodba okrožnega sodišča pa je mesec dni pozneje postala pravnomočna. Junija tega leta je Bavčar na vrhovno sodišče vložil še eno zahtevo za varstvo zakonitosti, a jo je to februarja 2019 zavrnilo. Nato je junija tega leta na ustavno sodišče vložil dve ustavni pritožbi, obe je sodišče zavrglo.
Naposled se je aprila 2020 zoper sodbo višjega sodišča v Ljubljani pritožil na ESČP. To je 7. septembra letos razsodilo, da je Klemenčič z izjavo, ki jo je podal, ko je kazenski postopek zoper Bavčarja še potekal, kršil drugi odstavek 6. člena konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Odstavek določa, da obdolženec kaznivega dejanja »velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda«.
Poleg tega so sodniki ESČP ob upoštevanju razsodbe v zvezi s kršitvijo pravice do domneve nedolžnosti soglasno razsodili, da Bavčarjeve pritožbe, da je bil na sojenju kršen tudi člen konvencije, ki zagotavlja pravico do pravičnega in javnega sojenja v razumnem roku pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, ni treba posebej preučiti. Razsodili so še, da ni bil kršen člen konvencije, ki zadeva kaznovanje brez zakonske podlage v času presojanega dejanja.
Miha Šepec, predstojnik katedre za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je bil v zadevi Istrabenz sicer kršen 6. člen konvencije o človekovih pravicah, »kar pa ne pomeni, da je bilo sojenje kot celota nepošteno«.
Sodba, ki jo je Bavčarju izreklo slovensko sodišče, je »še vedno zakonita in veljavna«, saj je slovenski pravosodni sistem samostojen in suveren, zato »ESČP ne more razveljaviti naših sodb, niti ne more posegati vanje. Naše sodbe lahko razveljavljajo le naša sodišča«.
Kot je dejal Šepec, 46. člen evropske konvencije o človekovih pravicah določa, da so sodbe sodišča zavezujoče ter da morajo države popraviti napake v svojem pravosodnem sistemu. »Ne daje pa nikakršnih pooblastil ESČP, da bi to posegalo v zakonitost ali veljavnost sodb suverenih držav.«
Poudaril je še, da ugotovljena kršitev pomeni, »da bo morala Slovenija v prihodnje paziti, da ne bo prišlo do podobnih primerov«.
Na ESČP so pojasnili, da razsodb ne komentirajo ali pojasnjujejo drugje kot v sporočilih za javnost.
Sodbo ESČP je dan po objavi razsodbe na svojem spletnem mestu komentirala tudi pravna mreža za varstvo demokracije. Poudarili so, da je ESČP v odločitvi opozorilo, da je treba izjave nosilcev oblasti jemati resno. Nosilci visokih funkcij morajo biti še posebej previdni pri izboru besed, ki posegajo v načelo delitve oblasti, domnevo nedolžnosti in neodvisnost sodstva, so dodali.
Igor Bavčar je v odzivu na vprašanja Razkrinkavanja.si, v katerih smo povzeli tudi Šepčev komentar, menil, da bi ta moral prebrati 421. člen zakona o kazenskem postopku.
Ta med drugim določa, da lahko obdolženec, potem ko ESČP ugotovi kršitev človekove pravice, na slovenskih sodiščih vnovič vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.
Na dodatno vprašanje, ali bo zahtevo vložil, se Bavčar še ni odzval. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Igor Bavčar, nekdanji predsednik uprave Istrabenza, je 7. septembra v odzivu na razsodbo evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za Delo dejal, da mu je evropsko sodišče pritrdilo, da sojenje v zadevi Istrabenz »ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito«.
Potem ko je Bavčar izčrpal vse pravne možnosti v Sloveniji, se je aprila 2020 zoper sodbo, ki mu jo je ljubljansko višje sodišče v zadevi Istrabenz izreklo julija 2013, pritožil še na ESČP.
Tedanji minister za pravosodje je 27. septembra 2016 v oddaji 24ur zvečer dejal, da bo, če bo Bavčarjev primer zastaral, »storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave«. ESČP je 7. septembra letos razsodilo, da je bila Bavčarju zaradi ministrove izjave v času, ko je kazenski postopek v zadevi Istrabenz še potekal, kršena pravica do domneve nedolžnosti. Obenem je razsodilo še, da mu ni bila kršena pravica kaznovanja brez zakonske podlage.
Miha Šepec, predstojnik katedre za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti, je pojasnil, da kršitev člena deklaracije o človekovih pravicah »ne pomeni, da je bilo sojenje kot celota nepošteno«. Sodba slovenskega sodišča je »še vedno zakonita in veljavna«, saj je slovenski pravosodni sistem samostojen in suveren.
Bavčar je odgovoril le, da bi moral Šepec prebrati 421. člen zakona o kazenskem postopku. Ta med drugim določa, da lahko obdolženec po razsodbi ESČP, da mu je bila kršena človekova pravica, vnovič vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.
Evropsko sodišče je ugotovilo, da je bila Bavčarju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, toda sodba ljubljanskega sodišča za zdaj ostaja veljavna in zakonita. Trditev Igorja Bavčarja, da mu je ESČP z razsodbo pritrdilo, da sojenje v primeru Istrabenz »ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito«, je manipulativna.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.