Izgorelost ni znak posameznikove nestrokovnosti
Avtor: Petra Jerič
Število ljudi, odsotnih z dela zaradi izgorelosti, se je po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje od leta 2018 do leta 2022 povečalo za 70,1 odstotka. Foto: lakshmiprasad S/iStock by Getty Images
Portal 24ur.com je v rubriki Dejstva 30. avgusta poročal o poletni odsotnosti zaposlenih v šolstvu in pomenu dopusta zaradi obremenjenosti učiteljev. V prispevku je predsednik društva slovenskih pisateljev in nekdanji ravnatelj osnovne šole Prule Dušan Merc trdil, da je izgorevanje zaposlenih znak, da so nestrokovni.
Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost opisuje kot »sindrom, ki nastane kot posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladan«. Zanjo so značilni občutek pomanjkanja energije ali izčrpanosti, povečana duševna distanca do službe, občutki negativizma ali cinizma v zvezi s službo in zmanjšana strokovna učinkovitost.
V interdisciplinarni skupini za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru nacionalnega inštituta za javno zdravje, so za Razkrinkavanje.si opozorili, da je izgorelost kompleksen pojav, ki ga ni mogoče pojasniti le z enim razlogom. Kot enega izmed ključnih razlogov so navedli neobvladljive psihosocialne dejavnike v delovnem okolju, pri tem pa poudarili, da delavec občuti stres, kadar so zahteve na delovnem mestu večje od njegovih zmožnosti.
Dodali so, da je izgorelost »lahko povezana s strokovnostjo, če zaposleni nima ustreznih kompetenc, znanja, veščin, orodij in virov za opravljanje dela, kar sodi tudi med temeljne vzroke za doživljanje kroničnega stresa na delovnem mestu«. Ob tem so poudarili, da je določanje nalog, ki jim bodo zaposleni kos in jih bodo lahko uspešno opravljali, skrb in odgovornost vodstvenih delavcev.
Psihologinja in psihoterapevtka Andreja Pšeničny z inštituta za psihoterapijo in osebnostno rast Psyche je pojasnila, da so po izkušnjah iz terapevtskega dela ljudje, ki izgorevajo, ponavadi pretirano kritični in zahtevni do sebe ter do svojih strokovnih kompetenc. »Ker sami dvomijo o svojih strokovnih kompetencah, jih manj ustrezno izražajo in uveljavljajo.«
Poudarila je, da raziskave o pedagogih kažejo zmerno povezanost med njihovo strokovno kompetentnostjo in izgorevanjem, a je to le eden od cele vrste dejavnikov, ki lahko sprožijo proces izgorevanja.
Pšeničnyjeva je dodala, da nekateri ljudje zaradi specifičnih osebnostnih ranljivosti, kot je preobčutljivost na zavrnitev ali kritiko, pogosteje in intenzivneje doživljajo okoliščine kot stresne in se nanje odzivajo z večjimi stiskami. Poudarila je, da čim močnejši so vzroki za stres v delovnem ali življenjskem okolju, tem manj ljudi se bo z njimi ustrezno spoprijemalo.
»Izjava, da je izgorelost znak nestrokovnosti in da strokovno delo lahko prepreči izgorelost, nikakor ni skladna z empiričnimi dokazi, ki jih ponuja bogata zgodovina raziskovanja izgorelosti,« je poudarila Katja Kerman z oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete. Pojasnila je, da imajo pri izgorevanju ključno vlogo prevelike delovne obremenitve in delovni dejavniki stresa, nad katerimi posamezni zaposleni pogosto nima veliko nadzora.
Poleg prevelike količine dela je Kermanova opozorila še na konflikte pri delu ter konflikte med delom in zasebnim življenjem, pomanjkanje avtonomije pri delu ter socialne opore pri nadrejenih in sodelavcih. »K izgorelosti prispeva tudi nezadosten oziroma neustrezen počitek po delu, ki je nujen za ohranjanje dobrega počutja,« je pojasnila. Raziskave kažejo, da najmanj počivajo prav tisti zaposleni, ki potrebujejo največ počitka.
Dušan Merc je v telefonskem pogovoru za Razkrinkavanje.si ponovil, da »pregorevanje pedagoga na delovnem mestu kaže na to, da ne obvlada didaktike in metodike dela«. V nadaljevanju je bil kritičen do šolskega sistema, saj ta po njegovem mnenju ne ustvarja ustreznih delovnih razmer za učitelje, osnovna šola pa je »neprilagojena populaciji in ima napačne zahteve«. Učitelji, pravi, ne bi pregorevali, če bi se ukvarjali le s poučevanjem.
SKLEP
»Kdor izgoreva in pregoreva, je to znak, da je nestrokoven,« je 30. avgusta v prispevku rubrike Dejstva na portalu 24ur.com trdil Dušan Merc, predsednik društva slovenskih pisateljev in nekdanji ravnatelj osnovne šole Prule.
V interdisciplinarni skupini za duševno zdravje aktivnih na trgu dela so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da izgorelosti ni mogoče pojasniti le z enim razlogom. Med ključnimi so neobvladljivi psihosocialni dejavniki v delovnem okolju.
Psihologinja in psihoterapevtka Andreja Pšeničny je pojasnila, da so raziskave o pedagogih ugotovile zmerno povezanost med njihovo strokovno kompetentnostjo in izgorevanjem, a je to le eden od cele vrste dejavnikov, ki lahko sprožijo proces izgorevanja.
Katja Kerman z oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete je poudarila, da Merčeva izjava ni skladna z empiričnimi dokazi raziskovanja izgorelosti. Pojasnila je, da imajo ključno vlogo pri nagnjenosti k izgorelosti prevelike delovne obremenitve in dejavniki stresa na delovnem mestu.
Trditev Dušana Merca, da je oseba, »ki izgoreva in pregoreva«, nestrokovna, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.