Golob manipulativno o strategiji integracije tujcev
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Žal je [strategije integracije tujcev] prej nobena vlada ni zmogla sestaviti.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
V Gibanju Svoboda so v predvolilnem programu obljubili, da bodo azilno politiko spremenili tako, da bodo begunci in žrtve vojn ne glede na končni izid azilnega procesa hitro vključeni v programe usposabljanja, postopne integracije in zaposlovanja. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Predsednik vlade Robert Golob je 18. decembra 2023 na seji državnega zbora trdil, da nobena dosedanja vlada ni zmogla sestaviti strategije integracije tujcev. To je dejal v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Branka Grimsa o ukrepih zaradi povečanega števila nezakonitih migracij.
Aktualna vlada je strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije sprejela 9. novembra lani.
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je v njenem uvodu navedlo, da je Golobova vlada strategijo na področju vključevanja tujcev prvič sestavila kot samostojni dokument, prej pa je bila ta tema »zajeta v strategiji na področju migracij«.
Ko je Slovenija začela z izvajanjem integracije, sta področje urejala uredba o integraciji tujcev iz leta 2008 in pravilnik o programih za integracijo tujcev, sprejet leta 2009. Predpisa sta bila predpogoj za pridobitev denarne pomoči prek evropskega sklada, namenjene za integracijo nedržavljanov EU, in pogojev za izobraževanje priseljencev, so ocenili v strategiji.
Uredbo o integraciji tujcev so posodobili leta 2010, pravilnik pa leto zatem. To je omogočilo pravno podlago za uvedbo enotnega programa, ki je poleg spoznavanja jezika vključeval vsebine o slovenski zgodovini, kulturi in ustavni ureditvi.
Po veljavnem zakonu o tujcih mora vlada nedržavljanom EU za hitrejše vključevanje v tukajšnje življenje brezplačno zagotavljati učenje slovenščine in spoznavanje slovenske družbe, medsebojno poznavanje in razumevanje z državljani Slovenije ter informiranje o vključevanju v slovensko družbo.
Nova strategija kot ključni element za uspešno integracijo prepoznava jezik. Osredotoča se na ukrepe za čim hitrejše vključevanje tujcev v jezikovne tečaje, na primer z zagotavljanjem dodatnih ur slovenščine za dijake priseljence tudi v drugem letu po vključitvi v slovensko srednjo šolo.
Na področju dela strategija med drugim predvideva dodatne ukrepe za zaščito delavcev priseljencev, denimo izboljšanje pregona kršiteljev delovne in socialne zakonodaje ter vnovično vzpostavitev infotočke za priseljence zavoda za zaposlovanje.
Prek nje bi zavod delavce obveščal, jim svetoval ter jih usposabljal in izobraževal v Sloveniji in nekaterih izvornih državah migrantov, na primer v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Infotočka bi imela tudi mobilno enoto, ki bo dostopna v različnih slovenskih krajih.
Strategija je prepoznala tudi potrebo po okolju, ki bo tujce motiviralo za vključevanje. Da bi to dosegli, je treba doseči višjo stopnjo medsebojnega poznavanja tujcev in občanov ter ozaveščenosti lokalnega prebivalstva o sobivanju in medkulturnem dialogu.
Živa Gabaj, vodja programa migracije pri Slovenski filantropiji, ki je sodelovala v razpravi o osnutku integracijske strategije, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je aktualna strategija »primerno zastavljena, a premalo konkretna, da bi lahko doprinesla h konkretnejšim in zanesljivim izvedbam zastavljenih ciljev«. Poleg tega strategija ne obravnava nekaterih področij, kot je zdravstveno varstvo tujcev.
Dodala je, da so bile nevladne organizacije (NVO) med pripravo strategije precej nezadovoljne s sodelovanjem z vlado, ki je upoštevala le peščico njihovih komentarjev. Med predlogi NVO je naštela možnost, da tujec delodajalca zamenja tudi v prvem letu zaposlitve, ter hitrejše izdajanje dovoljenj za prebivanje in drugih dovoljenj na upravnih enotah.
Ocenila je še, da integracijski programi potrebujejo več poudarka in sredstev za sodelovanje NVO-jev in lokalnih skupnosti pri njihovem izvajanju. Prav tako več pozornosti potrebujejo ranljive skupine tujcev, usposabljanje učiteljev za učenje jezika ranljivih skupin med migranti in priprava izobraževalnega gradiva.
Živa Gabaj je kot dobri izboljšavi omenila možnost, da družinski člani tujcev v začetni fazi združevanja družin obiskujejo jezikovni tečaj slovenščine na preživetveni ravni in vnovično vzpostavitev informativne točke zavoda za zaposlovanje za priseljence.
Na uradu vlade za komuniciranje so v odzivu na ugotovitve pojasnili, da »je bila lani prvič v zgodovini Slovenije pripravljena in sprejeta strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije«. Pred tem je bilo področje integracije zajeto v migracijski strategiji, in sicer na enajstih straneh, kot eden od šestih stebrov strategije, so dodali.
SKLEP
Predsednik vlade Robert Golob je na seji državnega zbora 18. decembra 2023 trdil, da nobena vlada doslej ni zmogla sestaviti strategije integracije tujcev.
Aktualna vlada je strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije sprejela 9. novembra lani.
Ministrstvo za notranje zadeve je v njenem uvodu navedlo, da je Golobova vlada prva, ki je strategijo vključevanja tujcev pripravila kot samostojen dokument. Prejšnje vlade so vključevanje tujcev obravnavale v strategiji na področju migracij.
Integracija tujcev je v izvajanju od leta 2008, ko je bila sprejeta uredba o integraciji tujcev.
Trditev, da strategije integracije tujcev ni zmogla sestaviti nobena prejšnja vlada, je manipulativna. Golobova vlada je res prva, ki je pripravila samostojen dokument, toda prejšnje so strategijo integracij umestile v področno strategijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).